Preskoči na glavno vsebino

Že par dni

se zadržujem pa se ne morem več. Gre pa seveda za najbolj aktualno temo v tem času, to so protesti, ki se vrstijo po naši državi. Ker sem žal po službeni dolžnosti kar velik prisoten pri vsem dogajanju imam tud določen pogled o celi zadevi.V bistvu me protesti sploh ne motijo, bolj me moti način in sama izvedba le teh.

Prvo kar je smo zgleda samo v Sloveniji navajeni protestirat ob vikendih al pa pozn zvečer in se nato dret pred raznimi praznimi stavbami, ko v njih tak ni nikogar, da bi sploh kaj slišal kar šele videl vso to množico, ki ima vsega dovolj in jim je več kot očitno prekipelo.

No ob vsem tem je mal smešno tud to, da se kar naenkrat protestira zoper župane pa vlado, ko pa vemo, da so nekateri še ne dogo tega bili sprejeti kot rešitelji ljudstva... Če pogledamo samo s kako večino je v Mariboru zmagal župan med volitvami, ne glede na to, da ni blo mal kandidatov za to funkcijo a je vseen z velko večino zmagal v prvem krogu. Prav tako so vsi ti ljudje bili izbrani na demokratičnih volitvah, kljub temu, da so še pred tem bili predmet raznih preiskav različnih organov pregona. 

Kakor koli že, vse skupaj je odlično izrabila skupina t.i. huliganov, katerih glavni cilj je zanetiti spopade s policijo in pri tem ne izbirajo sredstev s katerimi se lotevajo tega dela.

In na koncu je tu še policisti, ki stojijo za ograjami in morajo vse zadeve požirati ob enem pa so s tem izpostavljeni veliki nevarnosti in kar nekaj jih je žal bilo takih, ki so jo bili žrtve teh napadov in so pri tem bli poškodovani. Samo upam lahko, da v nadaljevanju ne bo prišlo še do česa hujšega. Kar nekajkrat je bilo prav vroče in glede na vse skupaj  je še prava sreča, da ni prišlo do kakega tragičnega razpleta.

Na koncu mogoče v razmislek samo, da protestirati JA ampak kako, sigurno ne tako, da se uničuje nekaj kar je od nas vseh pa tud v času, ko so vsi ki se jih to najbolj tiče nekje na toplem in vse skupaj gledajo po televizji ni najbolj smiseln... 


No vsaj zima se ni izneverila ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…