Preskoči na glavno vsebino

Evo tole pa bo nekaj o teku

o katerem pač zadnje čase ne pišem prav veliko. Zakaj pa sploh bi. Da lahk o nečem kaj napišeš je fajn če se s tem tud ukvarjaš, jaz pa se s tekom ravno zadnje čase ne glih intenzivno. Res je grem tu pa tam odlaufat kako 10ko tak mal za dušo, ko pač vreme ne dopušča da bi šel na kolo ali pa sem malo na tesno s časom, drgač pa se teka kar mal izogibam. No pa vseen imam nekaj izkušenj, ki sem si jih nabral, ko pa sem tekel in to kar precej in mogoče je prav, da nekaj o tem tudi napišem, no ja pa da priznam tud na spletni strani tekac.si, kjer vedno omenijo moj blog so zapisali, da pač kaj malo napišem o teku.

Torej, kje naj bi pa sploh začel, aja na začetku seveda. Ko sem razmišljal kako se naj lotim teh zapisov sem kaj kmalu spoznal, da je tega kar velik kaj vse bi jaz mel o tej temi za povedat, zato naj bo to prvi v seriji pisanj o teku. Tema je obširna in jo bom poskušal nekako razdeliti na več poglavij in upam, da mi bo nekak ratalo spravit skupaj neko celoto. Predvsem bom opisal moje izkušnje, ki sem si jih nabral v času ko sem res veliko tekel in to ne samo doma ampak tudi na raznih tekmah. Predvsem pa se bom trudil, da opozorim na vse napake, ih sem jih naredil in tako nekako mogoče pa le pomagam komu, da ne bo delal istih stvari, kot sem jih sam.

Torej začnem na začetku. Kot vsak začetnik ali pa velika večina nisem mel pojma o tem kako se naj zadeve lotim. Na prvi pogled zgleda vse prav simpl, no pa se s časom pokaže, da pa vse glih ni tak ko zgleda. OK, mogoč bi blo, če bi tek vzel res samo kot občasno rekreacijo za dušo in mal za telo, ko pa preideš tud mal na kake tekmovalne zadeve pa se stvari kaj kmalu začnejo komplicirat. Za dosti komplikacij pa smo itak krivi sami, saj prevečkrat kar malo preveč zakompliciramo kako stvar. No torej načel sem s tekom, kjer pa je blo na začetku v mes kar veliko hoje, ampak vseen nekak sem v doglednem času uspe preteči svojih prvih 7 kilometrov v kosu in hvala bogu, da v tistem času še nisem bil ravno obremenjen z časom ne z pulzom in podobnimi stvarmi, sem pač tekel kot Forest Gump al kaj naj rečem. Ko danes gledam na to, bi pristopli k temu malo drugače. Danes bi se posvetil najprej pulzu pri teku in bi kontroliral višino pulza ne glede na tempo, ki bi ga pač zaradi tega imel. Držal bi se Maffetonove metode, ki pravi, da je najboljše območje za trening formula 180 - leta in da ne potem držiš tega pa čeravno bi to pomenilo pri nekomu tudi že hitra hoja in ne tek. To naj bi bilo nekako območje v katerem tudi telo pretežno kuri maščobe. Z vztrajnostjo bi kaj kmalu vsak začetnik ugotovil, da se mu s časom pri iztem pulzu tempo teka lepo povečuje, saj telo počasi napreduje in pridobiva na kondiciji. Simpl ko pasulj. S takim tekom, torej postopno povečevanje razdalje in pa kontroli nad utripom je tudi nevarnost za poškodbe, ki pa so žal kar pogoste pri teku dosti manjša, kot sicer. Potrpežljivost torej. 

To je za začetek torej nekaj o začetku, kako sem se ga lotil jaz in kako delam to danes, ko sem v bistvu spet bolj ko ne začetnik. V prihodnjem zapisu pa nekaj o metodi trenigov in o opremi.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...