Preskoči na glavno vsebino

Evo tole pa bo nekaj o teku

o katerem pač zadnje čase ne pišem prav veliko. Zakaj pa sploh bi. Da lahk o nečem kaj napišeš je fajn če se s tem tud ukvarjaš, jaz pa se s tekom ravno zadnje čase ne glih intenzivno. Res je grem tu pa tam odlaufat kako 10ko tak mal za dušo, ko pač vreme ne dopušča da bi šel na kolo ali pa sem malo na tesno s časom, drgač pa se teka kar mal izogibam. No pa vseen imam nekaj izkušenj, ki sem si jih nabral, ko pa sem tekel in to kar precej in mogoče je prav, da nekaj o tem tudi napišem, no ja pa da priznam tud na spletni strani tekac.si, kjer vedno omenijo moj blog so zapisali, da pač kaj malo napišem o teku.

Torej, kje naj bi pa sploh začel, aja na začetku seveda. Ko sem razmišljal kako se naj lotim teh zapisov sem kaj kmalu spoznal, da je tega kar velik kaj vse bi jaz mel o tej temi za povedat, zato naj bo to prvi v seriji pisanj o teku. Tema je obširna in jo bom poskušal nekako razdeliti na več poglavij in upam, da mi bo nekak ratalo spravit skupaj neko celoto. Predvsem bom opisal moje izkušnje, ki sem si jih nabral v času ko sem res veliko tekel in to ne samo doma ampak tudi na raznih tekmah. Predvsem pa se bom trudil, da opozorim na vse napake, ih sem jih naredil in tako nekako mogoče pa le pomagam komu, da ne bo delal istih stvari, kot sem jih sam.

Torej začnem na začetku. Kot vsak začetnik ali pa velika večina nisem mel pojma o tem kako se naj zadeve lotim. Na prvi pogled zgleda vse prav simpl, no pa se s časom pokaže, da pa vse glih ni tak ko zgleda. OK, mogoč bi blo, če bi tek vzel res samo kot občasno rekreacijo za dušo in mal za telo, ko pa preideš tud mal na kake tekmovalne zadeve pa se stvari kaj kmalu začnejo komplicirat. Za dosti komplikacij pa smo itak krivi sami, saj prevečkrat kar malo preveč zakompliciramo kako stvar. No torej načel sem s tekom, kjer pa je blo na začetku v mes kar veliko hoje, ampak vseen nekak sem v doglednem času uspe preteči svojih prvih 7 kilometrov v kosu in hvala bogu, da v tistem času še nisem bil ravno obremenjen z časom ne z pulzom in podobnimi stvarmi, sem pač tekel kot Forest Gump al kaj naj rečem. Ko danes gledam na to, bi pristopli k temu malo drugače. Danes bi se posvetil najprej pulzu pri teku in bi kontroliral višino pulza ne glede na tempo, ki bi ga pač zaradi tega imel. Držal bi se Maffetonove metode, ki pravi, da je najboljše območje za trening formula 180 - leta in da ne potem držiš tega pa čeravno bi to pomenilo pri nekomu tudi že hitra hoja in ne tek. To naj bi bilo nekako območje v katerem tudi telo pretežno kuri maščobe. Z vztrajnostjo bi kaj kmalu vsak začetnik ugotovil, da se mu s časom pri iztem pulzu tempo teka lepo povečuje, saj telo počasi napreduje in pridobiva na kondiciji. Simpl ko pasulj. S takim tekom, torej postopno povečevanje razdalje in pa kontroli nad utripom je tudi nevarnost za poškodbe, ki pa so žal kar pogoste pri teku dosti manjša, kot sicer. Potrpežljivost torej. 

To je za začetek torej nekaj o začetku, kako sem se ga lotil jaz in kako delam to danes, ko sem v bistvu spet bolj ko ne začetnik. V prihodnjem zapisu pa nekaj o metodi trenigov in o opremi.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…