Preskoči na glavno vsebino

Navodila

za uporabo facebooka. To mi je prišlo na misle pred nekaj dnevi, da bi bilo potrebno izdati. Pa da takoj razjasnim, da tudi sam spadam med povprečne uporabnike te spletne strani. Ampak kaj se mi zdi pri tem sedaj tako zelo sporno ali pa narobe.  V bistvu vedno bolj vse. Sicer je najbrž to osnovni namen same strani pač objavljanje sebe in tega kaj delaš, OK s tem se jaz lahko strinjam, ne morem pa se strinjati s tem, da pa je vse v našem življenju tako faking lepo, ker pač jaz nikoli ne zasledim, da bi kdo napisal ali pa objavil fotko, ko gre kaj narobe ali pa ni vse glih tako lepo, kot se na prvi pogled zdi. Noben ne napiše, danes pa sem se spiču doma z ženo ali pa objavi slike polomljenih črepinj, ki so ostale, kot rezultat družinske vojne, no OK mal pretiravam pa vseglih, vsi samo pišemo kak se mamo radi in kak nam je lepo. Ne smem pozabit še seveda nepogrešljivih slik naših obedov, zdrave prehrane, raznih varjant dijet in vsega zdravega kar spravimo v naše želodčke, nisem pa videl še nikogar, ki bi objavu sliko zažganga mesa, al pa peciva, ki ima neko nedoločno obliko, ali pa napol pojedeno vrečko čipsa, ki je ostala kot rezultat večernega sedenja pred TV-jem. Ah kje pa to se ne spodobi, spodobi se pa oznanim širnemu svetu, da sem navsezgodaj zjutraj živel zelo zdravo in sem šel tečt ali pa na najomiljeni hrib.
Sedaj pa se postavlja vprašanje zakaj pa to sploh delamo?? Lahk sem tipičen prebivalec blatnega dola in rečem, da to delamo za to, ker pač hočem, da mi bojo drugi fouš, naj vidijo kaj vse mam kaj vse si privoščim in kako zdrav živim in da sem oh in sploh. To je bila tipična špekulacija slovenčka, možna pa je tudi druga varjanta, ki je malo verjetna ta pa je da sem to v bistvu res jaz, da tako pač je moje življenje, da mi je postlano z rožcami, da imam najboljšo ženo, da smo moji otroci najbrž potomci Einstaina in kako naj potem objavim kaj slabega oz. groznega, če pa se mi to preprosto pač ne dogaja. O srečen jaz, res in pol ste mi lahko upravičeno fauš.
Dobro primerjavo glede facebooka sem slišal zadnjič, da gre v bistvu pri vse tem, da pač nekoga povabiš v svojo hišo in mu pokažeš samo prostore, ki so brezhibni, ne boš ga pa peljal v klet al pa na podstrešje, kjer je vse nametano in razmetano, valjda, da ne.

Na koncu še enkrat poudarim, da sem tudi sam tipičen uporabnik, ki pa se nekako poizkušam izvleči iz primeža teka tipicizma, in pa sa sem vam vsem fauš, vsem, ki jeste samo dobro hrano, vsem ki zdravo živite in športate in vsem, hodite na najlepše dopuste.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...