Preskoči na glavno vsebino

Navodila

za uporabo facebooka. To mi je prišlo na misle pred nekaj dnevi, da bi bilo potrebno izdati. Pa da takoj razjasnim, da tudi sam spadam med povprečne uporabnike te spletne strani. Ampak kaj se mi zdi pri tem sedaj tako zelo sporno ali pa narobe.  V bistvu vedno bolj vse. Sicer je najbrž to osnovni namen same strani pač objavljanje sebe in tega kaj delaš, OK s tem se jaz lahko strinjam, ne morem pa se strinjati s tem, da pa je vse v našem življenju tako faking lepo, ker pač jaz nikoli ne zasledim, da bi kdo napisal ali pa objavil fotko, ko gre kaj narobe ali pa ni vse glih tako lepo, kot se na prvi pogled zdi. Noben ne napiše, danes pa sem se spiču doma z ženo ali pa objavi slike polomljenih črepinj, ki so ostale, kot rezultat družinske vojne, no OK mal pretiravam pa vseglih, vsi samo pišemo kak se mamo radi in kak nam je lepo. Ne smem pozabit še seveda nepogrešljivih slik naših obedov, zdrave prehrane, raznih varjant dijet in vsega zdravega kar spravimo v naše želodčke, nisem pa videl še nikogar, ki bi objavu sliko zažganga mesa, al pa peciva, ki ima neko nedoločno obliko, ali pa napol pojedeno vrečko čipsa, ki je ostala kot rezultat večernega sedenja pred TV-jem. Ah kje pa to se ne spodobi, spodobi se pa oznanim širnemu svetu, da sem navsezgodaj zjutraj živel zelo zdravo in sem šel tečt ali pa na najomiljeni hrib.
Sedaj pa se postavlja vprašanje zakaj pa to sploh delamo?? Lahk sem tipičen prebivalec blatnega dola in rečem, da to delamo za to, ker pač hočem, da mi bojo drugi fouš, naj vidijo kaj vse mam kaj vse si privoščim in kako zdrav živim in da sem oh in sploh. To je bila tipična špekulacija slovenčka, možna pa je tudi druga varjanta, ki je malo verjetna ta pa je da sem to v bistvu res jaz, da tako pač je moje življenje, da mi je postlano z rožcami, da imam najboljšo ženo, da smo moji otroci najbrž potomci Einstaina in kako naj potem objavim kaj slabega oz. groznega, če pa se mi to preprosto pač ne dogaja. O srečen jaz, res in pol ste mi lahko upravičeno fauš.
Dobro primerjavo glede facebooka sem slišal zadnjič, da gre v bistvu pri vse tem, da pač nekoga povabiš v svojo hišo in mu pokažeš samo prostore, ki so brezhibni, ne boš ga pa peljal v klet al pa na podstrešje, kjer je vse nametano in razmetano, valjda, da ne.

Na koncu še enkrat poudarim, da sem tudi sam tipičen uporabnik, ki pa se nekako poizkušam izvleči iz primeža teka tipicizma, in pa sa sem vam vsem fauš, vsem, ki jeste samo dobro hrano, vsem ki zdravo živite in športate in vsem, hodite na najlepše dopuste.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.