Preskoči na glavno vsebino

Tečem(o)

torej. In ko enkrat tako pademo v neko rutino in ritem je normalno, da bi ga radi čim dlje obdržali. Sedaj pa ključno vprašanje kako to doseči. Eden od načinov je, da ne pretiravamo ne z tempom ne z razdaljo, po pameti torej. Še bolj važno pa je, da se čim prej zavemo, da tek ne pomeni samo teka, pač pa je trening sestavljen tudi iz drugih sklopov. Tako na tem mestu začnemo razmišljati, kako okrepiti tudi ostale mišične skupine, ki jih s tekom glih ne krepimo, so pa ključnega pomena za uspešne tekaške kilometre.

In tako smo pri vajah za telesno moč. jaz sem jih na začetku kar redno delal pa tu v bistvu ni šlo za nič kaj posebnega. Sklece, trebušnjaki, hrbtne, počepi in to je blo to. Vsak večer tkole zravn dnevnika ene 20 minutk. No sedaj sem trening moči kar za nekaj stopenj nadgradil, vendar pa to v tem trenutku ni važno. Hočem povedat to, da prav zaradi teh vaj nisem v začetku svojih tekaških kilometrov imel prav nobenih težav s poškodbami. Torej čist enostavno lahko sklepamo, da sem z temi vajami dosegel čist dovolj, da sem okrepil mišice tudi v zgornjem delu telesa in s tem preprečil predvsem težave s hrbtenico, ki so pri tekačih kar pogoste. Tudi sam sem po tem, ko mi je nekako zmanjkalo časa za ta del treninga občutil, kaj pomenijo te bolečine in so me v nekem trenutku kar za lep čas oddaljile od teka. Poleg teh vaj pa kot alternativo priporočam še kak drug šport, kolo naprimer ali pa hoja v hrib pa tud plavanje je super, po zimi pa mogoče kak tek na smučeh. V glavnem nekaj, da malo razbije monotonijo teka in pa ob enem aktivira tud kako drugo mišico. Sam sem skoz poleg teka tudi kar dosti kolesaril pa tud hoja v hrib mi ni tuja, po zimi pa tako kot se že ve tek na smučeh, šport številka ena zame.

S časoma se začne trening teka tudi malo strukturirat, ni samo tek kot tak, ampak vsak začne malo razčlenjevat svoje treninge, na dolge teke, pa tempo ali intervale, pač odvisno od tega kaj je komu bolj pisano na kožo. Jaz sem kar hitro prešaltal na polovičke in maratone in potem tud na kaj daljšega, zato bom pač težko opisoval, kako se primerno trenira za 5 ali 10ko. No nekaj malega sem tekel tud te kratke ampak nikoli nisem prav načrtno treniral in delal na hitrosti, ampak sem bil vedno bolj med tistimi, ki so bili raje vstrajni kot hitri. O načinih treninga in pa o tem kako sem jaz doživljal svoje treninge teka pa prihodnjič, ko bo poleg tega tudi nekaj govora o izbiri pravilnih copat in pa o tem kako sem s copati za vsega 40 eurov dosegel svoj najhitrejši čas na maratonu.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…