Preskoči na glavno vsebino

Bentenje

in to na kolesu, pa ne zaradi vetra ali zaradi vročine ali še huje kakega gumidefekta. Sploh ne ampak zaradi tega kar spotoma vidim in opazim. Kot, ko gremo na obisk Prekmurski babici in dediju grem jaz tja če se le da s kolesom in, da nisem prehitro tam, grem pač do Šentilja in nato po Avstriji do mejnega prehoda Gederovci in do Murske Sobote.  

In tako pač kot vedno štartam od doma, čez mesto pa po Šentiljski čim prej iz mesta. No pa da ne bo samo bentenje opazim, da sedaj kolesarjem pripada svoj del ceste, saj je označena steza z črto, ki je namenjena kolesarjem. Seveda je cesta ostala isto široka kot prej a je dovolj za avtomobile in še za dobrega pol metra na vsaki strani, ki pripada kolesarjem. S tem se je vsaj za odtenek izboljšala varnost. No nato do meje cesta gre po starem, k sreči razen zalutalih Čehov in Poljakov ni pretiranega prometa. Malo ven iz Pesnice me pričaka nov asfalt a veselje mine že po dobrem kilometru in vse skupaj spominja bolj na akcijo pred prihodom Putina, ki jo je prekinil sel z vestjo, da Putin pride z letalom in ne po cesti preko Avstrije. Ob prihodu na mejo človek takoj zazna pravo naselje šotorov, ki se raztezajo čez velik del bivšega mejnega prehoda. Ker iz zanesljivih virov vem, da se na naši južni meji nič ne dogaja v smislu priprave na nov val beguncev sem kar malo zaskrbljen. Prav zanima me kaj vejo naši severni sosedi pa naši tega ne vejo. No bolj se mi zdi, da vsi vejo vse, le, da pač eni reagirajo in se pripravijo, pri nas pač se čaka do zadnjega in nato se improvizira do nezavesti. Naslednje kar človeku pade v oči pa je ko se pelje mimo prve bencinske in takoj opazi da imajo Avstrijci občutno cenejše gorivo, no če bi bil malo sarkastičen in bi povezal šotorišča na meji in cene goriva bi reku, da se pripravljajo na veliko število prosilcev za azil a tokrat v obratni smeri, saj po videnem bi z lahkoto pomislil, da je pri nas pač boljši standard in zato pač višje cene.

In nato popoldan prideš domov in vidiš v kanti za ostale odpadke kartone za pizzo, kanta za papir pa le 30 metrov stran in nato ti je jasno, da si spet na Balkanu...

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…