Preskoči na glavno vsebino

V polnem zamahu

je poletje in jaz ko pes na kost čakam drugi del dopusta. Julij je bil kar deloven bo pa zato avgust veliko manj, saj imam v bistvu samo štiri šihte pol pa dopust in to do začetka šole.

Sem pa zadnjič malo razmišljal kako kaj zgleda moja kolesarska statistika letos, predvsem zato, ker sem večino časa na gorcu, je temo primerno manj kilometrov, no pa sem mal pofirbcal po dnevniku in ugotovil, da sem do sedaj naklepal malo manj ko 3400 kilometrov, V povprečju sem na kolesu 15 krat na mesec, od tega pa le 5 krat na cestaku, ostalo pa na gorcu. Ko na koncu pogledam kilometrino sploh ni slaba, sploh glede na to, da so kilometri na gorcu kar precej manjši na vožnjo.

Se pa sedaj že kar nekaj časa držim načela enega "treninga" na dan, ne pa več tako ko včasih ko sem delal nemalokrat tud po dva. No sedaj temu že kar težko rečem trening, gre bolj za to, da se fajn razmigam, pa naj bo to na kolesu z kettlebelli ali p grem tu pa tam tud mal polaufat, no zadnjega je res bolj za vzorec, grem pa tudi in sem vesel, da brez muke pretečem 10ko pod eno uro. Seveda to ni bogve kak cajt, a za mene, ki res tečem samo za vzorec in ko grem se striktno držim počasnega tempa, je pol to super.

Kot rečeno sedaj čakamo na drugi dopust letos, ki smo ga kar fino splanirali in bomo tako kar 12 dni na morju, posledično pričakujem kak kilometer več na cestaku, če bo vreme OK in pa če bo volja, do kolesarjenja na dopustu. No nekaj malga bo že.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …