Še pomnite

tovariši bi se temu lahko reklo, a vsake tolko še imam čas in malo počekiram domači hrib. Ko sem šel gledat nazaj sem se mi ni zdelo da je od tega že več kot tri leta ko sem nazadnje naredil to turo.

Tokrat skoraj isto z razliko, da je bilo vreme malo bolj kislo in me je v zadnjem delu tudi konkretno opralo. Pa tudi spust v smeri Ljubnice sem skrajšal le do razgledne točke. Se mi ni dalo spuščat po mokrem kamenju in koreninah z prastarimi copati, ki so svoje v bistvu že odslužile (vsak zgovor je dober). Vseen pa sem lepo izkoristil del dopoldneva in se sprostil po gozdu in preskakovanju čez kamenje, korenine in drevje. Fajn trening tud za koordinacijo, ki jo imamo, smo pač sedeča generacija, kaj čemo. Poleg tega pa lepa sprostitev v tišini gozda in jeseni, ki me z svojimi barvami in vonjem vedno očara.

Sem pa naredil tud par posnetkov in ugotovil, da se okolje v tem delu ni kaj dosti spremenilo.

Za boljšo orientacijo.

Pogled na rodni dom.


Konjiška gora.
Skomarje.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

In čudak leta 2019 je...

Nevaren šport