Preskoči na glavno vsebino

Uzakonjanje

vsega po dolgem in počez je očitno poslanstvo vsake vlade in tako tud naše. Kljub temu, da človeštvo nenehno napreduje pa s kupom zakonov, ki jih kar naprej sprejemajo dobivam občutek, da smo navadni kreteni, ki lahko funkcioniramo le, če imamo vse napisani in pa seveda, če je za vsako odstopanje od tega določena tudi kazen. 

Tako ima država občutek, da se mora vmešavati in regulirati tudi vzgojo otrok, pa čeprav je sama že v veliko primerih pogrnila prav pri tem, ko se je vmešavala v podobne stvari. Da ne bo pomote tudi jaz ne podpiram pretepanja otrok vsepovprek ampak tu pa tam kaka po riti ali pa pocukanje za "tasladke" pa ne vem če ravno škodi. Sedaj se bo najdlo kupe tistih , ki se lahko zgražate nad zapisanim a dejstvo je eno, če mislite, da je vse kar zapiše nekdo na list papirja svetinja potem smo pač vsi mi bili zelo hudo narobe vzgojeni, ker mi smo jih dobili po riti, ker nas so tu pa tam z ravnilom po prstih v šoli... Ko sem ravno pri šolah, a je pred 20 ali več leti kdaj klicala učiteljica, da ne more obvladati otroka ali še huje, da jo je otrok udaril, ne nikoli, a to sigurno ne zaradi tega, ker o tem ni bil napisan zakon. Šlo je preprosto za to, da so nekatere stvari bile drugače organizirane in da so bile postavljene meje, ki se jih je spoštovalo pa čeprav to ni bilo nikjer uzakonjeno.

Imam pa predlog za našo državo, ki vse tako rada uzakonja. Ker vsi vemo, da se otroci največ naučijo, ko nas in okolico opazujejo, predlagam, da se uzakoni obvezno dajanje dobrega vzgleda. Predvsem tega, mislim, da manjka v današnjem času, ko se vsi brigamo kao samo zase in se nam zdi, da je skrb za sočloveka in sobivanje nepomembna. Naučimo otroke sobivanje, strpnosti a naučimo jih to z dajanjem svojega dobrega vzgleda.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...