Preskoči na glavno vsebino

H koncu

gre gorsko kolesarska sezona, saj prihaja del leta, ko so spusti s Pohorja lahko kar naporni, predvsem zaradi mraza. Ko se malo prešvicaš v breg je pol spust sploh za mene, ki sem len kar se tiče nošenja rezervnih cot prava nočna mora, ker me nazebe ko psa. Zato je alternativa sedaj cestak in pač ubiranje cest po Dravski dolini. Sem pa letos res več kot polovico voženj naredil z gorcem, zaradi česar imam dosti manj kilometrine. Sem mal vrgu oko na statistiko voženj in sem ugotovil, da sem bil letos vse skupaj več kot 100 krat na biciklu od tega sem bil 55 krat na gorcu, kar pomeni da sem naredil za od oka 50.000 višinskih metrov vzponov. Če vzamem še, da ponavad na biciklu zdržim malenkost več kot dve ure, so potem tu vsi podatki, kar se kolesarjenja tiče.

Kar je tudi vzpodbudno je to, da še vedno na Pohorje prilezem v spodobnem času in, da se tud po cesti peljem še vedno več kot 30 km/h v povprečju pa, da ne rabim vrečt duše iz sebe.

Kolk kilometrov mi bo še uspelo narediti letos je vse odvisno od vremene, trenutno je bolj kislo a se kažem, da še bo nekaj toplih dni do zime, ko bom bicikle pospravu, no vsaj upam, da bo tako in, da bo zima prijazna do nas.

Po slikah, ki jih kaže Rogla danes so obeti več kot dobri.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...