Preskoči na glavno vsebino

Zaupaj v jabko

bi lahk bil slogan tega tedna. rejšnji teden sem skoču v knjižnico o neko knjigo in ker je deževalo sem malo pospešil čez cesto in med tem nevede izgubil telefon. No ko sem se zavedal, da telefona ni doma in sem šel po isti poti nazaj, sem ga najdel na cesti, obrnjenega na zaslon, ki je bil zdrobljen. Predvidevam, da ga je nekdo še malo povozil, ker je tudi plastični etui bil delno snet z njega. V glavnem, zadeva je še delala a ne za dolgo tako, da sem bil prepričan, da bo kaj malo možnosti za oživljanje. 

Približn tak je zgledala zadeva.


V glavnem nič kaj obetavno, in tako mi pač ni preostalo drugega, kot, da grem iskat nekaj novega. Ker sem pač zagovornk Appla sem pač vedel, da bom pač kupil drugega I phona in po pregledu bolhe kaj hitro ugotovil, da X-i nimajo nič kaj manjšo ceno, kot če ga grem sam kupit operaterju. Neverjetno pa je to, da so v celem Mariboru imeli samo enega pri Telemachu in, da očitno aparatki, ki niso prav poceni gredo kot za med. V glavnem tako sem postal ponosen lastnik X-a.

Kljub temu pa nisem vrgel puške v koruzo in sem prejšnjo povoženo šestico nesel prijatelju, ki je maher za popravila takih reči, saj mi je menjal ž zaslon na I padu pa tud na šestki sem moral menjat zaslon pred kratkim in, ker vem, da so take reči poceni sem mu ga nesel, z mislijo mogoč pa ga usposobi, da bo za kako rezervo.

No po nekajurnem namakanjem v alkoholu in sušenju se je izkazalo, da bo telefon najbrž res delal. Tako sem kupil nov zaslon in mu ga nesel. Včeraj pa presenečenje, ko sem bil skoraj prepričan, da ziher kakšna stvar ne bo delala, ne vem ali kaka kamera ali mikrofon, ali zvočnik ali touch ID, na moje presenečenje vse dela in sedaj imam dva vrhunska telefona, ki sta oba na oglasih in kateri bo prej prodan drugi pač bo ostal doma.

Rezultat dela.


Nauk zgodbe torej je, ne obupaj nad jabko pa tud, če je fejst potolčena ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…