Preskoči na glavno vsebino

Lokalna oblast ali start-up?

No za ene sigurno slednje, v bistvu je stolček v občinskem svetu lep način kako z malo muke priti do dohodka za na primer pokritje obroka za avto ali kaj podobnega. Seveda so sedaj vsi ti silni kandidati, ki te dni kar skačejo z ekranov računalnikov in telefonov rekli, da je seveda to le natolcevanje, da njim gre izključno za ljudi in za njihovo blagostanje. Ko sem že pri FB in ostalih platformah socialnih omrežij, ima od tega največ naša narava, ki je hvaležna, da se več tako ne smeti in, da sedaj te smeti nastajajo večinoma v kibernetskem svetu.

No, da se vrnem k našim potencialnim rešiteljem v lokalnih skupnostih, ti bodo delali seveda samo in izključno za dobrobit sovaščanov ali someščanov in bi to v bistvu počeli volontersko, no če pa se za to tud kaj plača, pač naj bo. Seveda je vsem, ki znamo malo razmišljati jasno, da so vse to le prazne obljube za katere nikoli nihče ne odgovarja in le v ekstremih, kot je bil pred leti Kangle se ulica zgane in koga odstavi. S tem, da sem skoraj prepričan, da Kanglerja ni vrgla toliko ulica, kot nasprotna, v tistem času politika, ki pač je imela vpliv in moč, vse ostalo pa je odigrala psihologija množice. 

Torej jasno je, da je je bil to osamljen primer v našem prostoru, vsi ostali pa se sončijo v lagodni klimi lokalne oblasti in si polnijo žepe. Na tem mestu se postavi vprašanje, če bi bili tako zagnani, če bi ljudstvo stvari malo bolj nadzorovalo in tudi ukrepalo.Recimo, če bi se ugotovilo, da stvari ne grejo v smeri danih obljub. Naprimer, ustanovila bi se nekakšna komisija , ki bi opravljala nadzor nad izvrševanjem obljub, za tiste ki tega nebi izpolnjevali bi se ga enostavno odstavilo, denar pa bi moral vrniti in recimo še prepoved kandidature na podobne funkcije za 10 let. Me zanima, kolk bi še bilo obljub in siguren sem tudi, da nebi bilo 18 županskih kandidatov, kot jih imamo sedaj v Mariboru.

Torej ostajam pri trditvi iz naslova, za večino kandidatov je to le enostaven način modernega zagonskega podjetja s katerim se da na enostaven način priti do dodatnega denarja.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…