Preskoči na glavno vsebino

(Ne)smiselni


ukrepi, ki jih je sprejela vlada so v veliki meri zarezali v življenje ljudi, pa ne samo to, povzročili so pravo zmedo med njimi.

 Pa da omenim enih par, ki nimajo nobene veze z zdravo pametjo. Recimo za penzioniste in t.i. ranljive skupine so trgovine dostopne samo med 8 in 10 uro, prvi izmed milo rečeno nesmiselnih ukrepov, ki prav diskriminira določene skupine ljudi, če damo praktični primer, eni pač tudi v teh razmerah hodimo v službo in da začnemo z delom ob 10 in delamo do 18, kako naj si potem kaj sploh kupimo, pa je to res samo en banalen primer. No še večji nesmisel je omejitev gibanja na svojo občino. Ta postavi pod vprašaj kar nekaj stvari, recimo, kako naj nekdo nekaj kupi, ko pa živi v neki mali občini, ki ne premore niti poštene trgovine ali bencinske črpalke. No po drugi strani pa jaz prevozim tak čez prst ene 15 občin, da pridem do službe, potem se lahko zgodi, da se med službo gibam še po ene 15 občinah in sem v stiku z N ljudmi a ko pridem domov se moram striktno držat mej svoje občine.  Pa še en primer iz realnega življenja. Velika večina vas ve, da delam kot policist, trenutno kot eden izmed tistih, ki se javljajo na številko 113, ki je v prvi vrsti namenjena prijavi nujnih dogodkov. Pustim sedaj to, da smo v 80% sedaj linija, ki je v bistvu bolj namenjena razlagi tolmačenja tega famoznega odloka. Da skrajšam, tako zadnjič pokliče gospa in vpraša, če lahko gre v eno od diskontnih trgovin, ki pa je žal v drugi občini. Pravno formalno je odgovor seveda ne, a ko človek sliši razloge ali bolje rečeno stisko človeka, ki pove, da pač zaradi finančne situacije gredo vsak mesec enkrat po nakupih ravno v to trgovino potem hitro vidiš kako nehuman je tak odlok in, da tisti, ki so ga sprejemali niso pomislili niti tolk kolk je od ust do nosa, kot se reče. Na koncu je seveda bil moj odgovor, da jaz misli, da lahko pač gre in opravi nakup in, da ob morebitni kontroli pač pove enako, kot je povedala meni, seveda v upanju, da bo tudi v tem primeru pač tisti, ki bo takrat v moji vlogi to razumel, kot stisko človeka, katerega so taki nerazumni ukrepi najbolj prizadeli. Tu še čist na kratko samo omenim državljane, kateri pa se sedaj čutijo samookicane policaje in prijavljajo vse, ki se po njihovem mnenju združujejo v »hudodelske« združbe, ki bodo širile virus. Včasih bi najraj koga vprašal, če ne bo prijavil tudi tistih, ki so mu ponoči kruh spekli al pa delajo po raznih skladiščih in drugih proizvodnih obratih in jih je sigurno več kot po dva na kupu, da lahko potem ta samooklicani policaj lagodno nakupuje in pa seveda skozi okno gleda in špeca vse kršitelje. Z eno besedo mi gre na kozlanje.

Zdaj pa še malo na finančne ukrepe vlade, ki so bili včeraj sprejeti. Priznam, da se sam nisem globoko spuščal v njih, ker me noben ne bo zadeval, kot rečeno oba z ženo pač tudi v tem času delama, kot v normalnih časih in ne boma deležna kake denarne pomoči. No pa kljub temu mi je enih par milo rečeno čudnih. Prvi je pomoč penzionistom, res ne vem kaj se je za njih toliko spremenilo, razen to, da imajo omejen dostop do trgovine ali pa dodatek tistim, ki prejemajo socialno pomoč, za katere pač sedaj že vsi veste kako mnenje imam. Vem, da jih je določen procent takih, ki jo res potrebujejo ali velika večina jih samo izkorišča sistem in sedaj bodo dobili še dodatek, bolano, če mene kdo vpraša. Pri vsem tem upam samo to, da bodo izdatne pomoči deležni samozaposleni ali tisti, ki imajo podjetja in jih je sedaj država z odlokom v bistvu zaprla. Sam kot rečen ne bom deležen kake pomoči, ob enem pa e sedaj vem, da bom deleže ukrepov takrat, ko bomo prišli v stadij, ko bo potrebno začeti denar vračati, ker pač novi ZUJF je neizbežen in če kdo ve kako je ko država špara vemo tisti, ki delamo v JU in konec koncev vsi tisti, ki pošteno delajo za svojo eksistenco.

Da pa zna biti malo naporno tole virusiovanje občutim tudi malo sam, pač vsaki drugi šiht je nočni in čeravno tudi pred tem nisem, kaj veliko spal po nočnih pa mi tista urca sedaj kar malo manjka, ker si jo pač ne morem privoščiti, ko pa imam doma enega malega vrageca, ki le redko da kake pol ure miru. Še bolj naporno od tega pa je nenehno poslušanje o tem virusu, predvsem v službi, pa to ne samo po telefonu, ko kličejo občani, potem so še tu določeni osebki, ki se pogovrajajo samo o tem in ne zamudijo nobene objave, ki jo sproducirajo razni dediji in omrežja in jo še frišno lansirajo. Tako imamo doma moratorij na vse pogovore o virusu, prav tako se koliko se da izogibamo vsem medijem, ki ob določenih urah predvajajo informativne oddaje, ki so polne takih in drugačnih informacij o virusu.

Za konec pa, pred nami je spet vremensko lep vikend, in zopet bodo na preži tako razni organi, kot mediji, ki bodo opravljali nadzor nad zbiranjem ljudi in, ker vreme bo se upam trditi, da bodo v ponedeljek tudi novi ukrepi.
Za konec pa kot vedno v teh dneh mislite s svojo glavo.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.