Konec tedna
in spet Rogla. Če sem imel prejšnji konec tedna fraj petek in soboto, pa je ta konec tedna padlo ravno na soboto in nedeljo. Tako je bil spet čas za reprizo, torej v soboto po nočni direkt na Roglo.
No, gor ni blo ravno tako kot nazadnje saj je bilo sedaj avtodomov nabito na vseh možnih parkiriščih, ampak sva najdla še en prostor tud za naju.
Potem pa sma se zrihtala in pot pod noge. Če sva zadnjič šla v smeri Koroške pa sma se tokrat usmerila v nasprotni smeri torej v smeri Mariborskega Pohorja, za cilj pa sva si zadala kočo na Klopnem vrhu. Pot je nekako po dolžini in po višinskih metrih podobna poti do Ribniške, torej dobrih 10 kilometrov v eno smer in okoli 400 višincev, je pa pot lepša, kaj to pomeni, da ni toliko kamenja in korenin ampak je bolj gladka gozdna pot, no razen na enem delu, kjer pa so gozdarji za seboj pustili pravi tankovski poligon, ampak o tem malo kasneje. Torej štart od parkirišča, potem pa že znana pot do stolpa (starega da ne bo pomote) potem pa spust do Peska, od tam pa desno od koče v gozd od koder sledi lepa gozdna pot, ki pa se po slabih dveh kilometrih spremeni v malo nočno moro, saj je na enem delu kup podrtega drevja nato pa še vse razrito od težkih strojev, ki najbrž sanirajo nastalo škodo. Srčno pa upam, da bodo za seboj potem malo poravnali razrito pot, saj na enih delih je že sedaj ko je suho neprehodno, ko pa bo dež pa ne vem ali se bo peš sploh dalo tam skozi zaradi blata. Bodo slike malo kasneje. No ko pa smo ravno tu je prav bizarno, da se je po planinskih poteh prepovedano voziti s kolesom, lahko pa se rije z stroji. Pa razumem, da je potrebno sanirati nastalo situacijo, ampak srčno upam, bodo po koncu sanirali tudi škodo na planinski poti. Torej, ko se prebijemo čez ta del pridemo do ceste, ki pelje od Peska na Klopni vrh, mi pa prečkamo cesto in nadaljujemo po markirani poti, ki zavije skozi gozd, ta se najprej vzpenja, nato pa poravna in na koncu spet spusti do ceste, ki jo zopet prečkamo in nadaljujemo po markirani poti. Ko pridemo na Klopni vrh nas čaka še spust do koče, ki je oddaljena kakih 10 minut. Nama je to vzelo slabe dve urci, na pol poti je padla malica in potem pot nazaj.
Glede poti še samo to, da je na enih delih treba biti kar pozoren in malo iskati markacije, ker poti je malo morje in se lahko hitro zaide na kako stran pot.
To je bil sobotni program v nedeljo pa klasika Rogla - Pesek - Mašin žaga - Lovrenška - Rogla. Za mene najlepša krožna pot na Rogli. 11,5 kilometrov dolga, za nekoga, ki je pri močeh jo lahko odteče 2/3. Nama to rata in sma jo obdelala v malo več kot uri in pol.
To je kar se športa tiče. Drugače pa klasika, kljub vročini v dolini je na Rogli v teh dneh sploh v senci prijetno, da je bilo še bolje je poskrbel veter, ki je še dodatno hladil. Za primerjavo, če povem, da sem se sredi noči kar pridno začel pokrivati z dekami, je mislim, da dovolj, da vidite kakšna razlika je.
Malo za občutek kako razrita je pot.