Preskoči na glavno vsebino

Toplota,

vročina je zunaj in v meni. A kaj to pomeni?? Ja to, da sem zbolel. In to kako!? Tak da se jez v bistvu sploh ne spomnim, da bi kdaj bil bolan, tak sem zbolel. 

OK v soboto zvečer me začne mal mrazit, pa si rečem jah nič zgleda da bo kak rahel prehlad, kak Lekadolček, pa mal c-vitamina pa dost tekočine pa bo. No z tako diagnozo se podam celo v nočno, (zdaj vidite kak rad delam, hahaha) kjer pa sem kaj hit ugotovil, da nisem zmožen delat. komaj sem se prvleku do doma in se spravu v pojstlo, kjer me je zeblo kot malega...., kljub temu, da je blo not ziher več kot 25 stopinj. Ah  nič, prešvicat se morm pol pa bo OK, se mislim in se pol celo nedeljo premetavam po pojstli, kjer me enkrat zebe pa mi je vroče pa me boli glava pa.... Ker sem seveda vstrajn tako vstrajam še v pondeljek. No na trenutke mi je kar vredu, sploh ko mal primejo Lekadoli ampak največ kake tri ure pol pa spet "šit". Ja nič v torek mi ni preostalo drugega, kot da grem do svojga dohtarja, ki je po kratki uporabi stetoskopa ugotovil: "Jah nič en mal pljučnice si stakno". Nato sledi recept za antibiotike in to je to. No danes je četrtke in zgleda da zadeva počas prjemlje, no bi me čudlo če nebi, kaj vsega vraga mora bit tam not namešanga, saj že smrdi ko hudič...

Ker pa sem po naravi optimist, ka pa te. Pa v vsaki stvari iščem tud, kaj bi lahk blo pri tem dobrega in tako sem sedaj dognal, da bo to sedaj samo še pika na I pri popolni sanaciji mojih poškodb, ki so že tako v zatonu.

Ja pa še to, da imam čas prebirat po netu o tem in onem in glih včeraj, ko je bla debata na TF o poškodbah za katere jaz trdim, da jih je treba začet odpravljat pri vzroku, je nekdo prilepil super link o tem kako se je potrebno posvetiti poškodbam in še o čem, če koga zanima, naj klikne SEM.

P.S. Pa še če je kdo stavil, kolk je bla dolga moja najdaljša pavza od kar treniram? Zgleda, da bom postavu novi rekord, stari je iz februarja 2009, ko me je prehlad položil za 6 dni, s tem da sem v mes en dan poskušal nekaj tečt pa ni šlo. No bomo vidli kak bo zdaj (po tihem planiram mali trening že za jutri). In če bo tako pol stari rekord ne bo padu ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…