Preskoči na glavno vsebino

Toplota,

vročina je zunaj in v meni. A kaj to pomeni?? Ja to, da sem zbolel. In to kako!? Tak da se jez v bistvu sploh ne spomnim, da bi kdaj bil bolan, tak sem zbolel. 

OK v soboto zvečer me začne mal mrazit, pa si rečem jah nič zgleda da bo kak rahel prehlad, kak Lekadolček, pa mal c-vitamina pa dost tekočine pa bo. No z tako diagnozo se podam celo v nočno, (zdaj vidite kak rad delam, hahaha) kjer pa sem kaj hit ugotovil, da nisem zmožen delat. komaj sem se prvleku do doma in se spravu v pojstlo, kjer me je zeblo kot malega...., kljub temu, da je blo not ziher več kot 25 stopinj. Ah  nič, prešvicat se morm pol pa bo OK, se mislim in se pol celo nedeljo premetavam po pojstli, kjer me enkrat zebe pa mi je vroče pa me boli glava pa.... Ker sem seveda vstrajn tako vstrajam še v pondeljek. No na trenutke mi je kar vredu, sploh ko mal primejo Lekadoli ampak največ kake tri ure pol pa spet "šit". Ja nič v torek mi ni preostalo drugega, kot da grem do svojga dohtarja, ki je po kratki uporabi stetoskopa ugotovil: "Jah nič en mal pljučnice si stakno". Nato sledi recept za antibiotike in to je to. No danes je četrtke in zgleda da zadeva počas prjemlje, no bi me čudlo če nebi, kaj vsega vraga mora bit tam not namešanga, saj že smrdi ko hudič...

Ker pa sem po naravi optimist, ka pa te. Pa v vsaki stvari iščem tud, kaj bi lahk blo pri tem dobrega in tako sem sedaj dognal, da bo to sedaj samo še pika na I pri popolni sanaciji mojih poškodb, ki so že tako v zatonu.

Ja pa še to, da imam čas prebirat po netu o tem in onem in glih včeraj, ko je bla debata na TF o poškodbah za katere jaz trdim, da jih je treba začet odpravljat pri vzroku, je nekdo prilepil super link o tem kako se je potrebno posvetiti poškodbam in še o čem, če koga zanima, naj klikne SEM.

P.S. Pa še če je kdo stavil, kolk je bla dolga moja najdaljša pavza od kar treniram? Zgleda, da bom postavu novi rekord, stari je iz februarja 2009, ko me je prehlad položil za 6 dni, s tem da sem v mes en dan poskušal nekaj tečt pa ni šlo. No bomo vidli kak bo zdaj (po tihem planiram mali trening že za jutri). In če bo tako pol stari rekord ne bo padu ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …