Preskoči na glavno vsebino

Prisilno

ja in to čist za res tokrat. Po ne vem kakih poškodbah in boleznih pa se je sedaj končno le našla ena, ki me je prisilno položila, no ne glih dobesedno položila, bolje rečene umirila in mi preprečuje, da bi normalno treniral. Še več tud delam bolj težko kaj pametnega.

In vsega je zopet kriv en napačen gib, ki pa tokrat rezultira v močni bolečini v spodnjem delu hrbta. No seveda bi cela zadev mogoč bla že veliko bolj mila ali pa bi celo že minila, če bi takoj, ko sem začutil bolečino odnehal in dal telesu možnost, da se pobere. Jaz pa seveda ne in iz tega potem pride to, da se zadnja dva dni komaj premikam...

Po vsem prebranem in preštudiranem gre pri meni za zdrs medvretenčne plošče, ki mi je pritisnila na živec, ki se je posledično vnel in sedaj me boli noga, no če sem bolj natančen me boli rit, ja res gre za pravo, kot bi rekli Angleži "pain in a but". In celo tako daleč je prišlo, da se moral k zdravniku po mal protibolečinskih tablet in pa seveda tud obisk fizioterapevta je bil neizogiben.

Tako sem za enkrat kot bi se reklo prizemljen in čakam, kdaj bo zadeva minila...

Najbolj od vsega pa sem žalosten zarad tega, ker sem mel v sredo planirano TOLE in tud zadnji treningi so kazali, da bi mi lahk šlo kr dobr... :(. Upam, da se dogovorim, da mi plačilo štartnine ostane za drugo leto.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…