Preskoči na glavno vsebino

Regeneracija

telesa in duha poteka v tem času, ko sem na bolj ali manj prisilnem počitku. No če ne druga zgleda da bom postavu nov rekord v tem kak dolgo ne grem laufat... No ob vsem tem imam čas, da temeljito razmislim tudi o tem ali je mogoče vse skupaj le prevelika zloraba mojega organizma in mi vse skupaj zadnje leto bolj kot užitek povzroča kar precej bolečine in težav z zdravjem. 

V bistvu bo skoraj že skoraj leto od kar se borim s takšnimi in drugačnimi težavami. Vse pa so bolj ko ne povezane s hrbtenico iz katere se bolečine prenašajo v spodnji del telesa v enem primeru celo v podplate. 
No prišel je čas streznitve in odločitev, da najprej porihtam težave enkrat za vselej in nato odločitev kako naprej s treningi.

No, da najprej malo opišem moje težave. Očitno imam probleme v ledvenem delu hrbtenice pri čemer sem mi vsake toliko dogaja, da mi medvretenčna ploščica zdrsne in tako pritisne na živec, kar pa pomeni velike bolečine, ki se nadaljujejo v noge, no v zadnjem delu mi je "samo" zakrčilo mišico nad ritjo. Zakrčenost mišice nastane, kot obramba telesa pred nadaljno poškodbo, vendar pa mi ta zakrčena mišica sedaj pritiska na živec in to povzročla bolečino. No ko bojo možgani dali informacijo, da možnosti nadaljne poškodbe ni več, bo obrambni mehanizem popustil in jaz bom zdrav... Naše telo je res sofisticirana mašina ;)

Žal mi nihče ne na pojasniti izvor mojih težav. Vzrokov je lahko več, mogoče sem samo eden od večine ljudi (po statistiki se 80% ljudi) enkrat v življenju sreča s temi težavami, lahko je to veliko sedenja v službi in prisiljena drža telesa, lahko pa tudi preobremenitve pri treningih v zadnjih letih.

No, da bom odpravil zadnji vzrok sem se odločil v tem času, ko sem prisiljen mirovat oz. nekaj malga kolesarim. Kljub vsemu, da se ne ukvarjam samo z tekom pa je le ta v veliki meri na prvem mestu pri meni in z njim najbolj obremenjujem svoje telo. Tako bom zdaj malo spremenil način treninga in se malo bolj posvetil kolesarjenju pa dodal še tekaške rolke in s tem upam vsaj malo razbremenil svojo hrbtenico in jo z drugimi športi še dodatno okrepil. 

Posledično temu pa bo to spet nov strošek za proračun hahaha... A zakaj?? Jaz pač nebi bil jaz, če se nebi začel spogledovati z drugačnimi tekmami (kr nekaj sem si jih že nagledal a o tem kdaj drugič), seveda pa bom za to rabu malenkost boljše kolo in spet bo trpela denarnica...


Za konec pa vodilo za naprej: "Migam za to, da bom zdrav ne pa za to, da me bo non stop nekaj bolelo!!"


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …