Preskoči na glavno vsebino

Regeneracija

telesa in duha poteka v tem času, ko sem na bolj ali manj prisilnem počitku. No če ne druga zgleda da bom postavu nov rekord v tem kak dolgo ne grem laufat... No ob vsem tem imam čas, da temeljito razmislim tudi o tem ali je mogoče vse skupaj le prevelika zloraba mojega organizma in mi vse skupaj zadnje leto bolj kot užitek povzroča kar precej bolečine in težav z zdravjem. 

V bistvu bo skoraj že skoraj leto od kar se borim s takšnimi in drugačnimi težavami. Vse pa so bolj ko ne povezane s hrbtenico iz katere se bolečine prenašajo v spodnji del telesa v enem primeru celo v podplate. 
No prišel je čas streznitve in odločitev, da najprej porihtam težave enkrat za vselej in nato odločitev kako naprej s treningi.

No, da najprej malo opišem moje težave. Očitno imam probleme v ledvenem delu hrbtenice pri čemer sem mi vsake toliko dogaja, da mi medvretenčna ploščica zdrsne in tako pritisne na živec, kar pa pomeni velike bolečine, ki se nadaljujejo v noge, no v zadnjem delu mi je "samo" zakrčilo mišico nad ritjo. Zakrčenost mišice nastane, kot obramba telesa pred nadaljno poškodbo, vendar pa mi ta zakrčena mišica sedaj pritiska na živec in to povzročla bolečino. No ko bojo možgani dali informacijo, da možnosti nadaljne poškodbe ni več, bo obrambni mehanizem popustil in jaz bom zdrav... Naše telo je res sofisticirana mašina ;)

Žal mi nihče ne na pojasniti izvor mojih težav. Vzrokov je lahko več, mogoče sem samo eden od večine ljudi (po statistiki se 80% ljudi) enkrat v življenju sreča s temi težavami, lahko je to veliko sedenja v službi in prisiljena drža telesa, lahko pa tudi preobremenitve pri treningih v zadnjih letih.

No, da bom odpravil zadnji vzrok sem se odločil v tem času, ko sem prisiljen mirovat oz. nekaj malga kolesarim. Kljub vsemu, da se ne ukvarjam samo z tekom pa je le ta v veliki meri na prvem mestu pri meni in z njim najbolj obremenjujem svoje telo. Tako bom zdaj malo spremenil način treninga in se malo bolj posvetil kolesarjenju pa dodal še tekaške rolke in s tem upam vsaj malo razbremenil svojo hrbtenico in jo z drugimi športi še dodatno okrepil. 

Posledično temu pa bo to spet nov strošek za proračun hahaha... A zakaj?? Jaz pač nebi bil jaz, če se nebi začel spogledovati z drugačnimi tekmami (kr nekaj sem si jih že nagledal a o tem kdaj drugič), seveda pa bom za to rabu malenkost boljše kolo in spet bo trpela denarnica...


Za konec pa vodilo za naprej: "Migam za to, da bom zdrav ne pa za to, da me bo non stop nekaj bolelo!!"


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…