Preskoči na glavno vsebino

Teden ubijanja

je za nami. In to kakšnega... Kot vsako leto smo si tud letos prvošli teden zimskih radosti, le da letos nismo šli na Gorensko ampak smo šli kr v naš drugi dom v Zreče, ja kaj čmo recesija pač ;)

Jaz sem izpolnil plan za ta teden. V bistvu sem hotel narest vsak dan po dva treninga, najprej enga tekaškega zjutraj, potem pa še enga na tekaških smučeh na Rogli. Načrt je skoraj usepel, le v sredo smo morali priznati premoč materi naravi in smo izpustili Roglo, ker je le premočno snežilo tud za moje pojme...

Drgač pa ja tak kot sem si zadal, vsako jutro vsaj 15 kilometrov teka od tega dvakrat mal hitreje, saj sem do zdaj večinoma delal bolj počasne treninge in nisem glih dvigoval pulza, saj v bistvu v tem času niti nima smisla, sploh glede na to, da se spogledujem z mal daljšimi preizkušnjami, kjer glih ne rabim neke svetlobne hitrosti pač pa bolj vzdržljivost. Za drugi del dneva pa sem si privoščil še uro in pol teka na smučeh, razen v sredo, ko je le preveč snežilo in pa v nedelo, ko pa sem bolj po nedeljsko bil na smučah samo eno urco. 

Smo pa mal potestirali tud, kje na Rogli imajo najboljšo gobovo juho, vsake tolko pa smo sem la pustili razvajat še v Boharini pri mojih starših in sestri, kjer je Živa najbolj vesela Minimaxa na TV-ju.

Na koncu lahk rečem, da je teden uspešno za nami, lepo smo se meli, mal smo se tud sankali pa šli na bazen in pa tud obvezno savnanje ni manjkalo. Upam, da se mi bo to za nadaljevanje sezone obrestovalo.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…