Preskoči na glavno vsebino

En gib

in mali škrt v hrbtenici in nato mravljinci in nepopisne bolečine v nogi. Imam s tem že nekaj izkušenj z hrbtenico namreč, vendar nazadnje, ko se mi je to zgodilo, me je bolel tudi križ, tokrat pa sem k sreči bil doma in takoj obiskal nekoga, da mi je sprostil vretenca a naše telo je pametno in takoj reagira obrambno in spet mi je zategnilo mišico v riti, kar povzroča pritisk na živec in bolečine v celi nogi. 

Od tu dalje pa se začne za mene nerazumljivo dogajanje, ki je povezano z našim zdravstvom. No, kot prvo, verjamem, da je na urgenci gužva in da poteka obravnava po načelu trijaže in tud nisem pričakoval, da bodo vsi skočli v mene in me spraševali kako pa kaj. Ampak, da pa v soboto čakaš dve uri in pol, priskačeš v ambulanto malo da ne po eni nogi in nato ti zdravnica po dveminutni obravnavi predpiše tabletke, ki bi si jih lahk šel sam iskat v lekarno brez recepta, je pa malo smešno ali pa žalostno. naslednji korak je poiskat kako konkretno tableto pri mami in po neprespani noči znova poskusiti na urgenci. Pridem tja, povem točno kaj se mi je zgodilo, razložim, da imam malo izkušenj z tem in da potrebujem nekaj da mi sprosti mišici. No tokrat jo odnesem z malo močnejšimi tabletami a še vedno ne s takimi, ki bi mi odpravile težavo, ki mi povzroča bolečine. In tako mine še ne dan in ena noč ko bolj malo spim. Sedaj polagam vse upe na svojga zdravnika, ki pozna moje težave iz preteklosti in upam, da mi bo vsaj on znal pomagat. Najbolj smešno od vsega je, da jaz vem točno kaj rabim in kako malo je potrebno, da bi lahko rešil svojo težavo, žal pa nihče od strokovnjakov zaradi meni neznanega vzroka noče prisluhniti moji težavi, ena mala injekcija cepiva za spročanje mišic in v bistvu bi danes lahko bil v službi, namesto tega pa doma ne vem na keri konec riti naj se usedem. 

Upam, na najboljše popoldan, ko grem k svojmu zdravniku. 

Mogoč samo za konec še razmišljanje o tem, kaj se je že zgodilo in se glede na mojo izkušnjo še definitivno zopet bo zgodili kdaj na urgenci. Ljudje pač v veliki večini pridemo tja, da dobimi pomoč, če na njo čakamo včasih nerazumo dolgo, to vsak še požre, ko pa na koncu odhajamo domov z isto bolečino in slabo obravnavo pa vem, da to privede do nezadovoljstva, ki lahko obupanega človeka pahne v kako nerazumno dejanje.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…