Bolj vesele teme
bodo sedaj na vrsti. Prav je, da po včerajšnjem jamranju danes nadaljujem malo bolj vedro. Pravkar sem prišel z 11 kilometrskega teka, no ni bogve kaka razdalje, je pa glede na moje cilje več kot dovolj.
Priznati moram, da sem zadnjih nekaj let kar malo popustil, pa ne toliko pri športu, kot pri načinu življenja. Precejšnje količine ""đank fuda" sem vnesel v svoje telo, tudi dnevi, ko smo se kar malo preveč poveselili z pivom so bili prepogosti. Seveda sem vse to vedel pa kar nekako nisem imel moči, da bi se temu na nek način uprl. Pri takem načinu življenja seveda potem tudi to, da se redno ukvarjaš s športom pač ne pomaga, je res, da malo blaži posledice a rezultat je vseeno, slabše počutje, ko pri jutranjem teku ves zabasan čutiš kako se ti vse upira in pa seveda dodatna teža, ki se začne počasi a vztrajno nabirati na vseh delih telesa. Seveda jaz to takoj opazim, ker pač nosim uniformo in tiste hlače in tisti pas pač ne lažeta.
Ampak, kot vedno je pri meni potreben samo en mali klik in ta se je zgodil dva mesca nazaj, ko sem nekako z začetkom postnega časa, pa tu moram reči, da ravno veren nisem, a vseeno je bil to pravi začetek, da si rečem, OK dovolj "đdank fuda" dovolj prekomernega nacejanja s pivom, pa da vidimo, če se lahko sedaj, ko bom dopolnil 50 še spravim v formo, ki bi mi jo zavidal tud kak mlajši. Recept je bil enostaven, mogoče dodati kak trening, tu predvsem mislim vaje za moč, ki pripomore k definiciji telesa, pa dodati kak tekaški kilometer, ampak nič ekstremnega, ker se mnenja, da v povprečju dobra ura vadbe na dna je več kot dovolj, če si seveda strikten pri vnosu kalorij tako, kar se tiče kvalitete, kot kvantitete. Torej nič več slabe hrane in odpoved sladkarijam in po dveh mesecih sem skoraj že na idealni teži. Danes je vaga pokazala dobrih 74 kil, kar je samo še odtenek od idealne teže za mene in kar pomeni, da sem skinil v teh dveh mescih skor 10 kil, kar pa ni kar tako. Pa še nekaj je pri men, ko enkrat padem not je potem to to, ni velikega odstopanja od zadanega cilja, tako, da sedaj sledi samo še piljenje fines.
No, pa da ne bo kdo mislil, da sem res zašel v popoln ekstrem... Seveda nisem, ker pač ekstremi nikol niso dobri, še vedno zvečer pojem kako pest slanih arašidov in spijem kako dobro pivo, največkrat samo eno, redko dva, ampak to mi res paše tako, kot neke vrste ritual.
No je pa tole vse skupaj precej dobro vplivalo na ostale družinske člane. Predvsem Miha je tudi zgubil malo trebuščka, saj ne da bi bil debel, ampak je take sorte kot jaz, se pravi dober jedec pa tudi ostale stvari pri manj zdravi prehrani ga hitro zamikajo, a problem se je rešil sam po sebi, če pač ni v omarici pač ne ješ.
Torej za naprej, pa še dve kilce dol, to je pa potem res zame tisti idealne položaj, pa še mogoče kak bolj specifičen trening za kake specifične dele telesa, to pa bo to. Se pa s Tatjano malo spogledujeva, da bi šla skupaj na kak trail tek, ki jih kar mrgoli povsod. Nič ekstremnega nimama v mislih, pač razdalje tam do 20 kilometrov, bolj tako, da sma skupaj, da skupaj tečema in preživljama del časa skupaj, z eno besedo prijetno s koristnim.
Evo, to bo to, kar se tiče treningov in hujšanja, mogoče tud še kdo drug da v kako višjo prestavo zarad tega, če pa ne pa tud prav, vsak zase najbolje ve kako in kaj.
Pa lepo se imejte in ne pustite, da drugi mislijo namesto vas.
.JPG)
