Preskoči na glavno vsebino

Prodaja avta

je pa res zakomplicirana stvar. In to še kako, sploh v teh časih, ko ljudje ravno nimajo dnarja na pretek. In kako se je vse začelo. No začelo se je lani ko sem začel prodajati, prejšnje vozilo, hmmm fajn avto ja, ki je zgledal tkole.

Nekako je padla odločitev, da pa mogoč le ne rabim takega avtomobila in, da je mogoč zadnji čas, da bi ga poskušal prodat, ker bi za njega iztržil še kak pameten cekin. In sem ga. No že ko sem ga prodajal, sem vedel točno, kaj bo moj naslednji avto.
To je blo tole..
No proti prejšnjemu prava igračka, ampak je pa kabrio, in tega še pred tem nisem mel, no pa saj ni bil tak slab, kljub kar lepemu številu prevoženih kilometrov sem se z minimalnimi stroški vozil celo leto v Ljubljano in to vsak dan in mi je tako ratalo narest prej ko v enem letu preko 40.000 kilometrov.
In sedaj napoči ključni trenutek, prodaja. Priznam, poskušal sem ga prodat že čez zimo, kar pa za tako vrsto avta ni glih ugoden tajming, zato sem se odloču, da zdaj ko prihajajo dnevi za te avtomobilčke zopet poskusim. V glavnem zadevo dan na internet in prodaja se začne... Telefon zvoni non-stop, ampak ne pretiravam, vsak dan imam vsaj 10 klicev in skor tolk raznih ponudb na e-mail. Ker od začetka nisem imel objavljenih prevoženih kilometrov, sem se z vsemi klicatelji pogajal okoli prevožene kilometrine, saj je na avtu sedaj pisalo 232.000 kilometrov in drobiž, kar pa je za vse kupce bilo odločno preveč. Ja tud mel sem že na umu, da mal priredim kilometre pa ga te prodam nekomu, ki mu je važno sam kaj piše na števcu, kolk pa je to realno pa ne. Ampak sem reku, ne ne bom, če ga bom ga prodam tko al pa nič.
Ma to me je kar spravljalo v slabo voljo, ker vsi bi meli popolnoma ohranjeno vozilo, z skoraj nič kilometri, pa seveda za zelooooo ugodno ceno, še raje pa za kako ne preveč posrečeno menjavo. Čeprav sem tud sam bil pripravljen na menjavo za kakega enoprostorca ali pa nekja tipa kangoo, berlingo, pač nekaj v tem stilu. No pa sta prišla, mal starejša gospod in gospa, ki bi zamenjala za enoprostorca, ker si je teta zaželela mali avto pa, če je kabrio, še bolje, ampak sta se mal peljala pa nista bla zadovolna, ker sta se prej vozla z Mercedesovim kabriom, ki pa je najbrž res velik bolši, no kolk dražji pa je pa ne bom ugibal, v glavnem z menjavo ni blo nič. No klicali so me tud drugi, pa da bi pripeljal v Ljubljano, pa Velenje, pa Krško, pa ne vem ka še. Ne vem, kaj je ljudem, da se bom vozu na razstavo, pa saj nimam psa, da bi ga hodu kazat....
V glavnem ponudbe da te kap, pa vedno ista vprašanja, kolk je zadnja cena, zakaj ga prodajam.... Mah, ko mam že vsega počas poln kufer in si rečem, nič ga bom pač vozu, ne da se mi več jebat s tem, pa dobim mail. In kako naklučje, avto prodajam po celi Sloveniji, na koncu pa me kontaktira, lahk bi reku skor sosed, ki ima mamljivo ponudbo, menjava za Renault kangoo. No sledi ogled, mal vožnje, pa spotoma še rahlo popravilo ropotanja, ki je mene živciralo skoz in sem se na koncu z njim že sprjaznu, ki pa se je dalo popravit v minutki (ah res sem pravi miličnik) ;), v glavnem avto smo zamenjali in od zdaj naprej me boste srečevali v "poštarskem" kangooju ;)

Ta pa mislim, da bo zadostoval mojim potrebam po nakladanju vse krame, ki jo jaz včasi čem vozit okoli. No pa še mala skrivnost, tud v CCja sem spravu vse od tekaških smuč (tud 3 pare), do kolesa, pa še celo prostor za mene je ostal ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...