Preskoči na glavno vsebino

Razmišljanje s trezno glavo

je za mene bilo zadnje čase pravi čudež. Ja priznam misli so mi begale iz ene skrajnosti v drugo. Enkrat nebi šel na nobeno tekmo, pol sem kar neki iskal po netu, kam bi šel na tekmo, pa spet nebi, pa spet...
Pol sem menjaval avto, pa bi mel tega, pa onega, pa tistega, pa velikega, pa malega, pa starega, pa novega, pa spet sploh nebi menjal, ma adijo pamet.
Pol pa je tu še napomembnejše, kje bi sploh živel. Pa bi bil mal tu pa mal tam, pa spet mal tu, mah pa saj ne vem.
Ampak, kaj pa se zgodi pol? Končno začnem razmišljati s trezno glavo. Hja, še sam sem se začudil, ker mi to nekak zadnje čase ni šlo, ker sem bil večno zbegan. Včas mora človek mal pogledat okoli sebe in ko vidi koliko ljudi živi tko al pa drgač v nekem zlaganem svetu, z zlaganimi ideali in kar je najhuje z zlaganimi prijatelji. Ja včas je potrebno mal pogledat z druge perspektive, kak že pravijo, "Ker preveč gledaš eno drevo sploh ne vidiš celega gozda", tko nekak.
Ja prav to je bilo tisto kar je meni manjkalo.Kar neki sem cincal, pa neki sanjal o časih, ki so bili, ampak so šli in zdaj sem vesel da je tko, da tega ni več, da so stvari take kot so, točno take. Končno sem uvidel, da je bilo prejšnje življenje daleč od idealnega,.V bistvu spoznaš, da si z nekom ker pač tko pač je, da delaš stvari, ki jih sploh nočeš, ampak jih pač delaš zarad ljubega mira, da govoriš stvari ampak si preslišan, da se včas trudiš, ampak postaneš samoumeven...
Ja včas človek naredi kako napačno stvar, pa zarad tega še ni najslabši ali pa za obsojat, ah kje to sploh ne. No razen, če se iz teh napak nič ne nauči, pol je že nekaj narobe, drgač pa, kak se reče, aja: "Motiti se je človeško" a ne in tko pač je.
Epilog je tak, da kaj se tekm tiče, je bolj ali manj rešeno, z mogočimi manjšimi korekturami, kaj se avta tiče, upam da zdaj tud, kaj pa se tiče tega kje bom živel, pa bomo sklenali en kompromis, a ne??? Glavno je da je blizu Pohorje ;)
Zdaj na koncu še sam razmišljam, da bi si nekaj zapel, mogoč tole

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…