Preskoči na glavno vsebino

Razmišljanje s trezno glavo

je za mene bilo zadnje čase pravi čudež. Ja priznam misli so mi begale iz ene skrajnosti v drugo. Enkrat nebi šel na nobeno tekmo, pol sem kar neki iskal po netu, kam bi šel na tekmo, pa spet nebi, pa spet...
Pol sem menjaval avto, pa bi mel tega, pa onega, pa tistega, pa velikega, pa malega, pa starega, pa novega, pa spet sploh nebi menjal, ma adijo pamet.
Pol pa je tu še napomembnejše, kje bi sploh živel. Pa bi bil mal tu pa mal tam, pa spet mal tu, mah pa saj ne vem.
Ampak, kaj pa se zgodi pol? Končno začnem razmišljati s trezno glavo. Hja, še sam sem se začudil, ker mi to nekak zadnje čase ni šlo, ker sem bil večno zbegan. Včas mora človek mal pogledat okoli sebe in ko vidi koliko ljudi živi tko al pa drgač v nekem zlaganem svetu, z zlaganimi ideali in kar je najhuje z zlaganimi prijatelji. Ja včas je potrebno mal pogledat z druge perspektive, kak že pravijo, "Ker preveč gledaš eno drevo sploh ne vidiš celega gozda", tko nekak.
Ja prav to je bilo tisto kar je meni manjkalo.Kar neki sem cincal, pa neki sanjal o časih, ki so bili, ampak so šli in zdaj sem vesel da je tko, da tega ni več, da so stvari take kot so, točno take. Končno sem uvidel, da je bilo prejšnje življenje daleč od idealnega,.V bistvu spoznaš, da si z nekom ker pač tko pač je, da delaš stvari, ki jih sploh nočeš, ampak jih pač delaš zarad ljubega mira, da govoriš stvari ampak si preslišan, da se včas trudiš, ampak postaneš samoumeven...
Ja včas človek naredi kako napačno stvar, pa zarad tega še ni najslabši ali pa za obsojat, ah kje to sploh ne. No razen, če se iz teh napak nič ne nauči, pol je že nekaj narobe, drgač pa, kak se reče, aja: "Motiti se je človeško" a ne in tko pač je.
Epilog je tak, da kaj se tekm tiče, je bolj ali manj rešeno, z mogočimi manjšimi korekturami, kaj se avta tiče, upam da zdaj tud, kaj pa se tiče tega kje bom živel, pa bomo sklenali en kompromis, a ne??? Glavno je da je blizu Pohorje ;)
Zdaj na koncu še sam razmišljam, da bi si nekaj zapel, mogoč tole

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...