Preskoči na glavno vsebino

Pohorje

je spet poskrbelo za vse tiste, ki se nikakor ne moremo ločiti od njega. To soboto, se nas je celih 6 tekačev znašlo med gručo kolesarjev, ki smo se iz Peker zakadili čez Kordek do vrha vzpenjače na Pohorju. No za mene je bil to super preizkus, da malo vidim kak pa mi kaj sploh gre v hrib, ker po torkovem vzponu na Pohorje po progi zimskega pokala sem kar mal čutil noge. No ampak nič grem probat pa da vidimo.
Tek se začne kar z brutalnim začetnim vzponom po asfaltni cesti kake 2 kilometra, ko pa se strmina malo umiri. Jaz cel čas tečem v umirjenem tempu in mal spremljam pulz, da ne pretiravam preveč, se pravi nikakor preseči 170 utripov. No prvič sem si lahko to privoščil tud, ker ni bilo nobenga tekača pred mano, kar je prvič od kar hodim na tekme, tko da edina tekma, ki sem jo imel je bila s kolesarji. Ja kar nekaj jih je moralo priznati mojo premoč hahaha.
Na koncu sem bil super zadovoljen, plan mi je bil doseči vrh v 55 minutah, na koncu pa sem bil na vrhu v 52 minutah in 25 sekundah, kar je za radaljo 10 kilometrov in 640 višincev kar vredi in super popotnica za Gorski Trans-Slo. Pa še noben tekač ni bil pred mano ;), no pa tud skor polovico kolesarjev sem spustu za sabo.
Pa da ne omenjam kake pokale so talali za najbolše!





Bo pa naslednji vikend spet zanimivo, ampak o tem pa več ....

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …