Preskoči na glavno vsebino

Pogled v prihodnost

je tko, tko, lahk bi celo reku, da mal zamegljen in oblačen, sploh, ko pogledam skozi okno in vidim kako je vreme. Ni glih podobno nekemu pomaldnemu maju, ampak bolj spominja na april, če ne celo na marec. Saj jaz osebno se ne pritožujem nad bolj hladnim vremenom, je pa res, da pa ko pošteno premislim imam po svoje rad vse letne čase, tud poletje, čeprav pa mi vročina ni glih pisana na kožo. Seveda, pa je res, da se vsako leto zgodi kaj netipičnega, tko pač je letos pomlad malo manj tipična, se pravi bolj skujana in hladna.
No danes mi je celo uspelo dat rože na balkon, hja pa kaka žalost je šele to, pa ne mislim na rože mislim na blok v katerem stanujem. Na tej strani, ko mam jaz balkon sem edini, ki ima rože na njemu, če pa omenim, da se za rože celo dobijo zastojn boni, pa da smo neki turustični kraj, te pa se je skor že za zjokat.
Aja in kaj sem sploh hotel jaz danes napisat, aja saj res, zadnič sem nekaj bluzil o smislu življenja, no danes pa bom nekaj napredal o prihodnosti.
Hja, najprej o športu, kaj pa, itak je to zame najlažje in najprej bom fertik. To pa zato, ker sem letos tko bi se reklo free-rider, ker nič ne načrtujem, ampak pride 99% tekem,kar tko iz danes na jutri, ko vidim nekaj zanimivega se odločim in grem, tko, da za to ni panike kak pa kaj bo, nekaj se vedno najde. Naslednja taka bolj izzivalna bo tale.
Aha, naprej je tu služba. Ja treba se bo počas vrnat delat, no saj tud do zdaj sem skoz, ampak zadnje dve leti mal drgač, kot pa sem bil vajen. Ampak vse se enkrat konča in tud tiste lepe stvari, ja te ponavadi vedno prehitro. Tko, da nekaj malga uživanja je še ostalo, vendar pa se bom postopoma vrno v ustaljen delovnik. No čist točno še tud ne vem, kaj me sploh čaka v službi, upam pa da bo zanimivo, no pa ziher, da bo, ker jaz vedno naredm, da je ;)
In na koncu, še preostanek življenja. No tisti, ki me poznajo, bojo zdaj mogoč pomislili, da mi pri tem mojem športanju in pa službi ne ostane kaj velik časa za ostale stvari. Ja včas res gre na knap, vendar tud za kaj druga še imam čas, ki pa ga včas ne znam prav izkoristit, ali pa bolje rečeno se obremenjujem s stvarmi , ki jih sploh ni. Ampak počas bo tega dost, treba se bo odločit v kero smer bom zajadral, kaj je tisto za kar sem 100% da bo tapravo. Takoj, ko bom čist ziher pa itak napišem, kaj je tisto.
Mogoč pa je le letos tisto leto, ko se bojo stvari postavile na svoje mesto, mogoč pa se le nekak, lahk bi reku naštelam...

Al pa če bi začel živet tkole. HAHAHA, saj se hecam ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…