Preskoči na glavno vsebino

OPOZORILO

da telo, ko začneš delati z njim, kot z kupom "dreka". A zakaj?? Ja zato, ker ko ima vsega dovolj začne "trobit" na svoj način in te opozarjat, da je prišel čas, da daš v prestavo ali dve nižje, da mal popustiš in s tem narediš velko uslugo sebi in svoji "mašini". Ja točno to se sedaj dogaja meni, no pa da bo mera taprava se mi to ne dogaja prvič, ampak se mi je to že zgodilo. A kaj?? Ja to pač, da me kar naprej nekaj boli, da nimam več prave motivacije za tekme in da čutim, da moram mal popustit...

Se pa seveda temu nič ne čudim, ker po lanski sezoni, ki se je začela že v zimskem času, z zimsko Tran-Slo, pa potem maraton, pa Pohorje, pa Balaton, pa gorska Tran-Slo, pa spet maraton, pa Sladkih 6, pa vmes še kaki tek... Pa vedno naporna zima, pa kar nadaljevanje v pomlad spet najprej s polovičko, pa pol Čazma, pa spet maraton... In to vse na polno, seveda tud zelo uspešno!! In moral bi vedeti, da se bo tud men to spet zgodilo. In to je, da bom začutil bolečine. Najprej križ, ki sem ga k sreči hitro saniral, vendar ne dovolj, ker me je po maratonu spet "štihnilo", pa pol posledica tega zategnjena stegenjska mišica, katere zategnjenost se je nadaljevala v stopalo z vnetjem plantarnega fasciitisa. Posledično tud prvi odstop v Vogau...

In pol začnem hodit k raznim specialistom, da bi to čimprej rešil, dokler mi končno ne kapne, kaj pa, ko bi mal popustil, kaj pa to, a?? Ja in sem. Popustil, no nisem glih nehal tečt, sem pa res zmanjšal tempo, kilometre, v maju sem si celo privoščil dan pavze hahaha... No šalo na stran. ampak resno, sem popustil, sem začel gledat na to in delat na tem, da saniram svojo "mašino".

Roko na srce, glede na vse tekme, ki sem jih oddelal v zadnjem letu in pol je bilo samo vprašanje, kdaj se mi bo to zgodilo in žal mi je edino, da nisem že sam tolk pameten, da bi prej mal spustil in, da do tega sploh nebi prišlo.

Je pa res, da že čutim izboljšanje, vendar pa Balaton ostaja pod velikim "?".

Aja pa še nekaj, ker za dobrega tekača ni pomemben samo tek, bom začel spet z redno vadbno za moč, no ne mislim glih prekladat nekih silnih gvihtov, ampak nekaj malga pa bo treba, pa tud kak trebušnjak in skleca ne bosta škodla..

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…