Preskoči na glavno vsebino

Tehnika

teka, ka je to?? Ja res dobro vprašanje. No ko sem začel tečt se nikoli nisem vprašal ali je pomembno kako to delaš, še manj pa, ali bi šel kam, da bi se naučil prav tečt. No danes vem, da se je tudi pravilnega teka potrebno naučiti in da kot vsepovsod je tudi tu pomembna tehnika, no včas pa tudi taktika. ampak pustimo zdaj taktiko...

Ja kot rečeno sem začel tečt brez pomisleka o tem ali obstaja pravilen način teka in pa nepravilen način teka. Men je blo sam do tega da pač tečem, no in pač sem, tekel namreč. Ampak kako?? da je velikokaj narobe z mojo tehniko sem se začel zavedat že pred kakimi dvemi leti in k temu tudi pristopil, tako, da sem začel med teki res pazit kako tečem, kako polagam podplate, kako imam pozicijo telesa, rok, itd. Pravi preobrat pa se je pri meni začel z nakupom prvih copat NIKE Lunarswift, ki pa imajo povsem drugačno obliko podplata kot copati, ki sem jih uporabljal dosedaj. To pa pomeni, da je celi podplat iz enega dela in nima ločene pete in pa tud to, da peta ni več tako močno dvignjena in blažena, ampak je v isti ravnini kot so prsti. Taka zasnova naj bi tekača prisilila, da bi bolj tekel po celem podplatu oz. po naj bi pristajal na sprednji del podlatov. No z prvimi teki, ki sem jih naredil s temi copati sem čutil, kar nekaj bolečin v peti, to pa predvsem za to, ker sem še vedno pristajal preveč na peto, ki pa kot rečeno tu ni ma več tako močnega blaženja. Tako sem spoznal, da je moja tehnika, kljub dosedanjemu trudu, še daleč od tiste taprave in kar nekaj kilometrov je bilo potrebnih, da sem osvojil pravo tehniko, se pravi tek oz. pristajanje na prednji del podplata.

No nekaj kasneje sem kupil še BROOKS Greensilence, ki pa spadajo že med t.i. minimalistične modele copat, to pa pomeni, da je tek z njimi že zelo blizu "bosemu" teku. In sedaj z lakoto tečem s temi copati, celo več zadnji maraton sem pretekel s temi copati, brez težav in postavil velo P.B.

Zadnji nakup pa so bili NIKE Lunarelite 2, ki pa jih bom uporabljal za tekme in bojo po moje odličen nadomestek Skaylonk.

Tak zgledajo nove elitke ;)

To pa so Brooksice


In še Lunarswift



Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …