Preskoči na glavno vsebino

Vpliv "samoizolacije"

na nas in okolico je te dni glavno vprašanje. Torej, država je zapovedala samoizolacijo, kaj točno to pomeni za nas in okolico. Za nas doma, razen to, da so otroci doma in, da se tavelka pač uči sama s pomočjo učnega načrta, ki ga je poslala šola, drugih sprememb praktično ni. Oba z Tatjano hodima v službo, oda se enako ukvarjama s športom, z otroci hodimo na igrišče in na sprehode ob Davi. Torej v enem stavku, za nas sprememb ni. 
Kaj pa se dogaja na širšem področju. Ker ni mestnega prometa je cesta ob našem bloku veliko manj hrupna, kar je super, mesto je tako tako, no res so kafiči zaprti in je zaradi tega manj ljudi, a zjutraj je promet še vedno velik, ljudje pač morajo hodit na delo a ne. Pozna se tudi, da le redki peljejo otroke ven in so ti še bolj zabubljeni za elektronskimi napravami, kot so sicer, ker skoraj ne verjamem, da prosti čas skupaj s starši preživljajo ob branju knjig, igranju kart ali čem podobnim. se pa najde nekaj dobrih plati, te ohromitve sistema, opazi se, da se je sproduciralo občutno manj smeti, ker ta dan v tednu je naša kanta ponavadi že tak nabita, da pokrov ni več popolnoma zaprt, tud kanta za plastiko še ima prostor, kar je sploh fenomen, ker je ponavadi polna še po parih urah, ko jo spraznijo. Bere se tudi, da je v večjih mestih veliko manj onesnaženja, kar je tudi super. In tako, ko človek malo razmišlja, mu pride na misel, da je ta produkt narave pač nekakšna samopomoč nje same, ker drugače ni šlo več naprej.
Kar se tiče sedanjih ukrepov, sem pač malo skeptičen, kakšen je sploh dolgoročni namen, saj celo življenje v neki izolaciji ne bo šlo. a mogoče, kdo misli, da bo virus kar sam izginil? Najbrž ne bo. Torej kako naprej, a ima sploh kdo dolgoročni plan? Farmacija sigurno, da ga ima in da ne špekuliram, kako dolgo bo trajalo, da se najde zdravilo in kdaj bodo povedali, da zdravilo je. 

Nima smisla ugibati kaj bo prinesla prihodnost, a posledice tega bodo po moje še kar nekaj časa, kar ni nujno slabo, kot sem že zgoraj ugotovil. Žal je tako, da je zemlja prenatrpana z ljudmi, ki se do nje obnašamo milo rečeno mačehovsko in če je to njen odgovor, potem prav nam bodi.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…