Preskoči na glavno vsebino

Kaj je večja katastrofa


Torej najprej o virusu, ki se je razširil čez skoraj cel svet, vsaka država se po svoje bori proti širitvi. V Sloveniji so prepovedana vsa zbiranja in prireditve, šole in vrtci se zapirajo za naslednja dva tedna, ljudi je zajela panika vsi so napadli trgovine in pokupli velike količine hrane. Malo je že nadležno tole poslušanje o virusi, ki ga širijo mediji in s tem še večajo paniko med ljudmi. Sam spadam med optimiste in gledam na sliko z druge plati. Možnost, da se okužimo je velika in se skoraj ne da preprečiti saj se ne moremo zapreti v vakuum, to velja sploh za nas, ki imamo take službe, da ne moremo delo opravljati od doma. A dejstvo je, da v nevarnosti so v bistvu samo starejši ljudje pa še ti najbolj, če so že bolani ali pa so kronični bolniki, vsi ostali pa v veliki večini brez večjih zapletov prebolijo virus z nekaj vročine. Je pa dejstvo, da bo virus s spomladjo izzvenel in, da se bo skoraj sigurno zopet pojavil v naslednji sezoni.
Zdaj pa še malo o novi vladi, ki se je sestavila v rekordnem času in kljub krizi imela čas najprej zamenjati nekaj vodilnih ljudi na kar pomembnih položajih. Tako je odletela direktorica policije, šefica vojske in direktor obveščevalcev. Vsi so seveda že dobili menjavo, za katero lahko ugibam v kateri pol politike sodi. Ampak to je že itak folklora vseh vlad, no s tem, da eni počakajo par seji, drugim se pa malo bolj mudi. Zanimivo je tudi imenovanje državnega sekretarja na MNZ, ki je po novem Kangler. Ja tisti Kangler na katerega so ljudje metali kocke, pa ga nato čez par let skoraj spet izvolili za župana. No s tem imata z aktualnim predsednikom vlade torej kar nekaj skupnega, ker oba so odnesli isti protesti. Glede na sedanji položaj pa vidimo kako daljnosežen spomin je ljudi in politika to s pridom izkorišča.
Torej kdo bo zdržal dlje vlada ali virus. Kratkoročno bo zmagala vlada, dolgo ročno pa kdo ve.

P.S.
Ko sem včeraj pisal tole sem še bil blago optimističen, sedaj pa vidim, da gre tole v vse skrajnosti. Namreč s to korono. Ja, virus je za katerim lahko zboli vsak ali pa skoraj vsak. A je smrtonosen? Ne ni na večino ljudi, ni, nevaren je za tiste, ki so že tako rekoč na smrtni postelji. Žal za enkrat cepiva za njega ni. Pa a je za navadno gripo, ki razsaja vsako leto in za njo kao je cepivo, pri tem pa vsi vemo, da je toliko različnih sevov, da v veliko primerih sploh v cepivu ni prava mešanica in je to bolj blažev žegen, kot bi se reklo. Ve se tudi, da vsako zimo v Sloveniji umre za gripo lai kako obliko pljučnice okoli 160 ljudi pa se nihče pretirano ne razburja, pač človek je bil v bolnici pol pa je dobil pljučnico in žal umr, taki so približno komentarji. Sedaj pa je umrl eden od korone pa je spet vse narobe. Nič pa k blažitvi panike ne pomaga ne država še manj pa mediji ali socialna omrežja, ki so polni samo ene teme, tako da moj prvi ukrep je, da se odklopim od socialnih omrežij, kolikor se le da.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…