Preskoči na glavno vsebino

Nore krave, ptičja gripa, svinjska kuga in sedaj


Nore krave, ptičja gripa, svinjska kuga in sedaj korona virus. Nekaj novega zopet kar razsaja paniko in ker je to prišlo tudi naše ljube deželice je prav, da napišem, kaj jaz mislim o tem.
Prvo jasno in glasno povem, da ne nasedam pisanju na raznih omrežjih in portalih, pa tudi poročanje na radiju in TVju, kjer je vedno prva vest korona virus ne pomaga k temu, da se nebi širila vsesplošna panika. Jaz vseeno mislim, da je panika pretirana in, da pač gre za virus, ki se vsake tolko pojavi in ni nič drugačen od tistih, ki jih že poznamo in za katere imamo zdravila. Je pa res, da vse kar je novo in neznano pač vzbudi neka vprašanja. Če koga res zanima nekaj relevantnih svari o novem virusu naj recimo posluša podkast oddaje Frekvenca X, kjer je kar nekaj dobrih informacij o novem virusu. Torej, iskanje relevantnih informacij o tem je je najpomembnejša. Je pa tale korona dodobra premešala vse sorte stvari, eni pozivajo kr zaprtju šol in vrtcev, odpovedujejo se razne prireditve, športne prireditve se odpovedujejo ali pa se odvijajo brez občinstva. V glavnem panika se je ustvarila in krogle se ne da več ustaviti.


Pa še malo k aktualnim temam. Slovenija ima zopet novo vlado in to spet pod vodstvom Janše, ki jo je sestavil skupaj z tistimi strankami, ki so se pred letom in pol združile zato, da Janša nebi mogel sestaviti vlade. Keri je zdaj tu nor? Očitno ne tisti, ki so sedaj na stolčkih, ki so se jim mal zamajali in so sešteli ena in ena ter šli v kompanijo z še pred časom t.i. »SOVRAŽNIKOM« samo za to, da ostanejo na oblasti. Kljub vsemu nakladanju o državotvornosti in podobnim budalaštinam pa vsak pameten ve kam pes taco moči. K sreči pa je narod že pokazal nekajkrat kako dolg je njihov spomin, če se samo spomnimo županskih volitev na katerih je skoraj zmagal v Mariboru Kangler, ki so ga pred nekaj leti kamenjali, no pa tud Janšo so vrgli protesti, da ne omenjam Pahorja, ki je zafural državo v ključnem mumentu pred krizo pa je zato bil nagrajen s položajem predsednika države.
Je pa k sreči spodletel poskus uvedbe naborniškega sistema v državi. Vsi tisti, ki sedaj žalujejo in objokujejo, kako zaradi tega, ker ni naborništva njihovi sinovi ne poznajo reda, jim jaz, ki pa sem služil SV, no takrat še TO sporočam, da meni vojska ni dala reda ali me naučila postiljanja postelje, ampak sem to že znal vse prej, ker so me vzgojili tako, da moram z leti sprejemati odgovornost za sebe in postiljanje postelje je bil eden izmed prvih stvari, ki sem se jih moral naučiti in redno delati. O vojski še samo to, samo prava profesionalizacija je smer v katero mora taka organizacija iti, se pravi, dobro plačilo, zagotovljena socialna varnost, ne samo dokler delaš, ampak tudi potem, ko za to delo nisi več sposoben, so osnova za to, da se bo sploh kdo odločil za ta poklic.
V glavnem to je na kratko o aktualijah.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…