Preskoči na glavno vsebino

Vprašanja,

ki se porajajo v teh dneh in jih je veliko. Kaj se je že in kaj se še bo spremenilo med nami z nami in z okolico.

Opcij je veliko odprtih a prvi rezultati so že tu. Ljudje se prav načrtno izogibajo drug drugega, in se prav vidi, kako se pri srečevanju začnejo avtomatsko odmikati vstran. Tudi skupin, ki jih je bilo v naši okolici veliko, saj živimo v delu mesta, kjer je nastanjenih veliko, kako bi rekel, no pač skupnosti, ki niso slovenske, skoraj ni opaziti, so se sedaj očitno zaprle med štiri stene in tam nadaljujejo s taistim početjem, ker to pač je del njih. No to je tako na prvo roko opažanja.

Kaj pa opažamo pri nas doma in kake spremembe uvajamo ali razmišljamo o njih. Prvo je sigurno način nakupovanja stvari, ki jih družina potrebuje, tu mislim predvsem na hrano. Torej mogoče nam uspe tisto, kar se prizadevamo že nekaj časa, to je narediti spisek in potem narediti recimo dva velika nakupa na mesec in prečrtati vsakodnevno hojo v trgovino. Ta ukrep se bi sigurno tudi poznal pri mesečnem proračunu. Naslednji ukrep je opcija, ampak samo opcija za enkrat šolanje na domu. Naslednje šolsko leto bo tud najmlajši začel z šolo in prav zanimivo bi bilo poskusiti. Mogoče se mi tako za zdaj zadeva zdi dokaj izvedljiva, ker pač naša Živa je res pridna in delovna šolarka in nima nobenih težav v teh dneh, ko poteka šolanje doma, tu pa tam zrihtamo kake kopije ali printanje, ostalo porihta sama, mogoč bo Miha težavnejši a izziv bi bil pravi.

Kar se tiče našega družbenega in družabnega življenja, sem že zbrisal FB iz telefona, ker toliko nebuloz kot se jih je nabralo tam res ni več dobro za moje zdravje, drugače pa smo že mi bili do sedaj taki, da smo sami sebi kar dobra družba in ne rabimo zelo veliko hodit okoli, po raznih kafičih in tam zabijat čas, so nam sprehodi ali kolesarski izleti čist dovolj. Da pa nebi mogli hodit več imeti druženj s prijatelji in družino, ta bojazen pa je na dolgi rok odveč. Torej tu nekih velikih sprememb za nas ni, razen seveda če naša ljuba Vlada ne zapove prepovedi sprehodov, kar se roko na srce nebi čudi glede na vse kar danes sprejemajo in to po hitrem postopku.

Torej spremembe so že in še bojo, kak bo dolgo ročen vpliv je uganka, bo pa zanimivo gledat, kaj bo ko se bo do začele stvari umirjati, ali bomo prešli takoj v stare navada ali bo trajalo nekaj časa in kaj dobrega se bomo iz vsega naučili.

Za konec pa kot vedno, mislite s svojo glavo.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…