Objave

Še zadnji od petih

Slika
tedno, ko sem z doma se kočuje. Res je, da sem komaj čakal da pridem na Finsko. Mal bolj bi mi sedlo, če bi bla zima, ampak vseen je OK. Je kr nekaj razlogov, da sem si želel videt to Skandinavsko državo, recimo, da sem zaljubljen v tek na smučeh in Skandinavija je pač pojem za ta šport, kot drugo pa imajo ti tapravo finsko savno. In seveda sem jo lahko poizkusil. Tradicjonalna finska "smoked" savna je res nekaj posebnega. Po moje tona kamenja, ki ga ogrevajo več kot 8 ur tako, da spodaj zakurijo drva. V savni je vse polno saj po stropu od lesa, seveda so tud saje po klopeh, tak da maš mal črno tazadnjo. Tu pa je pol še obvezno pivo, ki se pije kr v savni. Po savnanju pa direkt v 10 metrov oddaljeno jezero. Ja z lahkoto bi preživel kak dan ali dva tam... Kaj se tiče samega mesta je pa res nekaj posebnega. Leži na otočkih in je povezano z mostovi, zgradbe so za nas netipične in pa tud okolica... Vse okoli morje pa v bistvu nič ne spominja, da smo ob morju, drevesa in...

Četrti od petih

Slika
tednov pa sem preživel v Sloveniji, natančneje v Ljubljani. Že v štartu nisem dvomil, da se tu nebi dalo tud laufat. Pa ne samo to, ker sem bil vmes mal doma sem si privoščil tud dva dni kolesarjenja, saj sem si od doma v Ljubljano pripeljal tud kolo.  Tako sem vsak dan sprobal tekaške potke okoli Rožnika in dele PST-ja, no pa tud po centru sem malo tekel, pa čeravno ni prporočljivo tekat po centru Ljubljane glede na čudne članke v cajtngu... Najbolje pa je bilo v soboto, ko je Rosi organiziral tek okoli celega PST-ja, tega pa seveda nikakor nisem hotel izpustit, tako smo se ob 10ih zvečer podali na pot okoli Ljubljane. Ni nas blo veliko a vseeno je bila družba odlična. Moram priznat, da bi se sam zihr zgubil, če bi se na to pot podal ponoč, no še za podnevi nisem ziher, da se neb... Sem pa potem spal ko bebica na avionu v nedeljo zjutraj na poti v Moskov in od tam v Helsinke, od koder pa bom poročal naslednjič. Smo pa obiskali tudi dva Slovenska bisera. ...

Tretji od petih

Slika
tednov sem preživel na vzhodu Avstrije. Lokacija je tokrat skoraj taka kot naše prekmurje. Ravnica, in štorklje no in tukaj še vinogradi na vse strani. Bili smo v majhnem mestecu Rust ob jezeru Neusieler See. Mirno mesto primerno za oddih živcev, prepleteno z potkami za kolesarje okoli celega jezera in popolni mir. Za tiste, ki pa si želijo vodnih sportov pa je tu še jezero, ki ne presega globino metra in pol in je zato voda zelo topla. Za tek obilica potk v okolici jezera in med vinogradi, ki so opremljene z oznakami in klopcami ter vodo, tak da je res užitek tekat okoli. In še nekaj fotk.

Drugi od petih

Slika
tednov preživljam na jugu Španije v Malagi. Delo se nadaljuje in sem polno zaposlen od jutra do večera. Seveda pa se najde čas tud za tek, tak da izkoristim jutra, da lahko tud mal tekaško raziščem ta turistični kraj. V glavnem območje z dolgimi peščenimi plažami in dokaj čistim morjem, kar vabi, žal pa se bom v njem namoču samo mogoč dvakrat, žal ni več časa. Sem pa v tem tednu obiskal tudi mesto Seuta, Špansko enklavo na severu Afrike in tud tam sem lahko malo polaufal, saj smo preživeli noč tam, tako, da sem jutro izkoristil za tek. Za razliko od Nemčije pa je tu precej topleje, vendar pa v zraku ni vlage tako, da so razmere idealne za tek, no edino veter zna bit ob popoldnevih kar močan. Kaj se tiče tekaških podlah pa se poleg trde safaltne podlahe najdejo tud lepe potke v bližnjem rezervatu za ptice, ki je opremljne tud z opazovalnicami s katerih lahko opazuješ te živali v svojem naravnem okolju. Delovni kotiček tekom dneva Popoldan in zvečer... ...

Prvi od petih

Slika
tednov, ko bom z doma se počasi končuje. Da pa je še malo bolj zanimivo bom vsak teden v drugi državi EU. Za začetek pa je to Nemčija in mesto Lubeck. Kljub napornemu terminu vsak dan se seveda najde čas tudi za tek, tako bom lahko poročal iz vsake države kaki so pogoji. Lubeck leži na severu Nemčije in je zelo zanimiv zaradi prepletenosti z rečnimi kanali, ob katerih pa so prekrasne peščene potke namenjene tekačem in kolesarjem. Pravi tekaški raj, saj so trase res dolge in jih lahko prepletaš tako, da nikoli niso dolgočasne. kakor koli že teden se je začel več kot dobro. Nekaj utrinkov mesta. Naslednji teden pa Španija.

V zadnjem času

Slika
poleg vsega, kar se dogaja pri nas doma vedno najdem tudi čas za branje knjig. odstavek ali dva pred spanjem, če ne kaj več. So pa tudi knjige, ki jih dobesedno pojem in taka je tud zadnja. Vsi ki vsaj malo spremljate šport veste o čem govori ta knjiga. Doping in vrhunski šport v tem primeru kolesarjenje, ki je eno od najokrutnejših med vzdržljivostnimi športi ko govorimo o top rangu. Bralcu res odpre oči o tem kake igre se igrajo v zakulisju tega športa, verjamem pa da ni pri drugih športih nič drugače. Ostaja pa dejstvo, da samo doping niti pod razno ni dovolj, da bi lahko bil povprečen športnik kr na enkrat vrhunski, še vedno je tu kup trdega in načrtnega treninga, pravilna prehrana in še in še, žal pa je na koncu pika na I vsega tudi pomaganje z nezakonitimi sredstvi. Bistvo knjige je da obstaja samo eno pravilo ali SI ali pa NISI vmes tukaj ni in samo, če si lahko lahko konkuriraš in zmaguješ. Verjamem, da je v današnjem času tega nekoliko manj, to dokazujejo tudi rez...

Treking čez pol Pohorja

Slika
je bila naslednja logična odločitev za lep trening. Pohorje sem že prepešačil v nekaj varjantah pa tud s kolesom sem se ga že lotil v različnih smereh. No tokrat pa je padla odločitev, da se od doma podam v svoj rodni kraj in kako pa drgač ko preko Pohorja. Prej se za take stvari nisem odločal, ker nisem mel potrebne opreme , po zadnji pridobitvi pa so stvari velik lažje, saj kar se zalog hrane in pijače tiče. V ruzak tako dam pomarančo, frutabelo, dva kosa kruha in rezervno majco, nafilam bidon pa še obvezni telefon, da mal zmerim pot al pa da lahk pokličem prvo pomoč. Tako sem zjutraj pospremil dekline vsako v svojo službo jaz pa kr od doma proti Radvanju, slabi trije kilometri afalta glih fajn za zagrevanje. Od tam pa po poti, ki je v bistvu uradna pot čez Pohorje. In kar takoj zagrizem v breg pa ne samo to, kar hitro tud ugotovim, da so markacije namenjene pohodnikom, ko pa tečeš po gozdnih potkah in morš pazit kje stopaš pa se kr hitro zgodi, da spregledaš kako od mark...