JAZ IN...

dopust je za nami. Kot vsak je tud ta minil prehitro. Najbrž pa za to, ker smo skoz bli aktivni. Preživeli smo ga v naši mali rezidenci v Zrečah in to v enem od najbolj vročih tednov v tem poletju. Mi pa brez klime, ki je sedaj že skoraj obvezen pripomoček za lažje preživljanje časa, ki ga prebiješ za štirimi stenami. Smo se pa zato velik hladili v bližnjih Termah, kjer je voda odlična, da o toboganih, ki sma jih skoz testirala z Živo ne govori. Ko pa nam je res ratalo vroče pa smo se šli hladit na Roglo. Seveda jaz z biciklom gor. Pol pa mal na sedežnico in na adrenalinsko sankališče. In za konec danes še z biciklom iz Mariborske strani na Pohorje in malo vožnje po Pohorskih cestah, do Cojzarice in Areha pa potem nazaj na Bellevue. Od tam pa peš s Tatjano še enkrat na Areh na gobovo juhico in potem nazaj. Zdaj pa kruta realnost, dolina in 35 stopinj... Ampak v stanovanju dela klima ;)

da ne bom samo v tej betonski džungli med avti in ostalimi prevoznimi sredstvi, ki švigajo okoli mene, ko grem tečt al pa kolesarit. Žal pa je zadnji čas blo tako, da ni blo druge možnosti, kot, da sem skoz nekje v mestu in pač tam izkoristim največ, kar lahko od narave. No k sreči pa je tega zdaj konc in mam mal časa tud, da vsake tolk časa grem mal v naravo, kjer pa je popolna tišina in se sliši le šumeje listja, pričje petje in pa zvok koraka ali gum bicikla. Tako sem zdaj že izkoristil par juter po nočnem šihtu in šel tečt ob meji s Hrvaško, kjer ni nobenga prometa le kak zajc al pa srna skočita v kak grm ko me zagledata, no pa tud z biciklom sem šel mal na Pohorje, kjer je tud popolna tišina in mir, pravi balzam za sprostitev. No včeraj pa sem jutro izkoristil za napad na Zreški hrib Golek. Kar izpred bloka, kjer mamo manjše stanovanje v park, pd tam pa v dolino potoka Koprivnica, od tam pa direkt v gozd in po dobro shojeni stezi v hrib. Potka najprej gre v hrib, kaj kmalu p...

tedno, ko sem z doma se kočuje. Res je, da sem komaj čakal da pridem na Finsko. Mal bolj bi mi sedlo, če bi bla zima, ampak vseen je OK. Je kr nekaj razlogov, da sem si želel videt to Skandinavsko državo, recimo, da sem zaljubljen v tek na smučeh in Skandinavija je pač pojem za ta šport, kot drugo pa imajo ti tapravo finsko savno. In seveda sem jo lahko poizkusil. Tradicjonalna finska "smoked" savna je res nekaj posebnega. Po moje tona kamenja, ki ga ogrevajo več kot 8 ur tako, da spodaj zakurijo drva. V savni je vse polno saj po stropu od lesa, seveda so tud saje po klopeh, tak da maš mal črno tazadnjo. Tu pa je pol še obvezno pivo, ki se pije kr v savni. Po savnanju pa direkt v 10 metrov oddaljeno jezero. Ja z lahkoto bi preživel kak dan ali dva tam... Kaj se tiče samega mesta je pa res nekaj posebnega. Leži na otočkih in je povezano z mostovi, zgradbe so za nas netipične in pa tud okolica... Vse okoli morje pa v bistvu nič ne spominja, da smo ob morju, drevesa in...

tednov pa sem preživel v Sloveniji, natančneje v Ljubljani. Že v štartu nisem dvomil, da se tu nebi dalo tud laufat. Pa ne samo to, ker sem bil vmes mal doma sem si privoščil tud dva dni kolesarjenja, saj sem si od doma v Ljubljano pripeljal tud kolo.  Tako sem vsak dan sprobal tekaške potke okoli Rožnika in dele PST-ja, no pa tud po centru sem malo tekel, pa čeravno ni prporočljivo tekat po centru Ljubljane glede na čudne članke v cajtngu... Najbolje pa je bilo v soboto, ko je Rosi organiziral tek okoli celega PST-ja, tega pa seveda nikakor nisem hotel izpustit, tako smo se ob 10ih zvečer podali na pot okoli Ljubljane. Ni nas blo veliko a vseeno je bila družba odlična. Moram priznat, da bi se sam zihr zgubil, če bi se na to pot podal ponoč, no še za podnevi nisem ziher, da se neb... Sem pa potem spal ko bebica na avionu v nedeljo zjutraj na poti v Moskov in od tam v Helsinke, od koder pa bom poročal naslednjič. Smo pa obiskali tudi dva Slovenska bisera. ...

tednov sem preživel na vzhodu Avstrije. Lokacija je tokrat skoraj taka kot naše prekmurje. Ravnica, in štorklje no in tukaj še vinogradi na vse strani. Bili smo v majhnem mestecu Rust ob jezeru Neusieler See. Mirno mesto primerno za oddih živcev, prepleteno z potkami za kolesarje okoli celega jezera in popolni mir. Za tiste, ki pa si želijo vodnih sportov pa je tu še jezero, ki ne presega globino metra in pol in je zato voda zelo topla. Za tek obilica potk v okolici jezera in med vinogradi, ki so opremljene z oznakami in klopcami ter vodo, tak da je res užitek tekat okoli. In še nekaj fotk.

tednov preživljam na jugu Španije v Malagi. Delo se nadaljuje in sem polno zaposlen od jutra do večera. Seveda pa se najde čas tud za tek, tak da izkoristim jutra, da lahko tud mal tekaško raziščem ta turistični kraj. V glavnem območje z dolgimi peščenimi plažami in dokaj čistim morjem, kar vabi, žal pa se bom v njem namoču samo mogoč dvakrat, žal ni več časa. Sem pa v tem tednu obiskal tudi mesto Seuta, Špansko enklavo na severu Afrike in tud tam sem lahko malo polaufal, saj smo preživeli noč tam, tako, da sem jutro izkoristil za tek. Za razliko od Nemčije pa je tu precej topleje, vendar pa v zraku ni vlage tako, da so razmere idealne za tek, no edino veter zna bit ob popoldnevih kar močan. Kaj se tiče tekaških podlah pa se poleg trde safaltne podlahe najdejo tud lepe potke v bližnjem rezervatu za ptice, ki je opremljne tud z opazovalnicami s katerih lahko opazuješ te živali v svojem naravnem okolju. Delovni kotiček tekom dneva Popoldan in zvečer... ...

tednov, ko bom z doma se počasi končuje. Da pa je še malo bolj zanimivo bom vsak teden v drugi državi EU. Za začetek pa je to Nemčija in mesto Lubeck. Kljub napornemu terminu vsak dan se seveda najde čas tudi za tek, tako bom lahko poročal iz vsake države kaki so pogoji. Lubeck leži na severu Nemčije in je zelo zanimiv zaradi prepletenosti z rečnimi kanali, ob katerih pa so prekrasne peščene potke namenjene tekačem in kolesarjem. Pravi tekaški raj, saj so trase res dolge in jih lahko prepletaš tako, da nikoli niso dolgočasne. kakor koli že teden se je začel več kot dobro. Nekaj utrinkov mesta. Naslednji teden pa Španija.