JAZ IN...

se včasih glih ne skladajo. Še huje pa je ko rineš z glavo skoz zid in pri tem smo vsi bolj ali manj isti, no vsaj zdi se mi. Kolkrat sem že reku, da športam zato, da bom zdrav in fit, realnost pa je velikokrat drugačna... A zakaj, ja zato, ker me velikokrat prav zaradi športa vse boli. In v zadnjem času res nimam sreče z poškodbami. Še sedaj nisem pozabu lanskih težav z hrbtenico, poleg tega pa me vseskozi spremlja tudi bolečina v ahilovi tetivi. Vendar pa trmast kot sem, sem vztrajno nadaljeval s tekom, čeprav bi mi že zdrava pamet mogla povedat, da ne gre za nedolžno vnetje, saj bolečine niso izginile tudi ko lani cel mesec nisem pretekel niti metra. Mesec dolga pavza pa bi načeloma morala zadostovati za ublažitev vnetja, če bi seveda šlo za to. No potem je prišla zima in sem se tolažu, da bom malo več tekel na smučeh in malo manj peš, pa se bo zadeva sanirala, žal tud iz tega ni blo nič. No potem sem z bolečino šel celo na dve tekmi spomladi in želja je bila iti še na kakšno. No k...

so stvari s katerimi bi lahk opisal začetek tega meseca. No vročina nam ne dela preveč hudih preglavic, ker mamo k sreči doma klimo in se tako zabarikadiramo not in uživmo v prijetni temepraturi in gledamo risanke in beremo ;) Je pa letošnji avgust dokaj podoben lanskemu, saj sem tud lani avgusta mel tekaško pavzo, no lani zaradi težave s hrbtenico, letos pa sem se odločil mal spavzirat zarad ahilove. Prazvzaprav se mi težava vleče že menda kaki dve leti. Spomladi sem bil na ultrazvoku, ki je pokazal kalcinacijo. No nato so sledile neprijetne terapije s katerimi je kalcij najbrž uničen, vendar pa je ostalo vnetje, ki pa se pozdravi le če človek miruje ali pa vsaj ne teče. No končno je ta vročina bila pravi razlog, da mal preneham s tekom in tako sem imel celih 7 dni tekaške pavze.  Sem pa v tem času lepo izkoristil moja dva jeklena konjička na dveh kolesih. in tako v 6ih dneh opravil 6 kolesarskih tur. Od tega dve na gorcu. Ena je bila na Pohorju, druga pa po gričih v Obs...

Drave sem se tokrat odpravil z biciklom. Iz našega okna lahko vidim tako Pohorje kot Kozjak pa še vedno nisem nikol bil na drugi strani z biciklom. Mi je Pohorje nekako bolj domače. No včeraj pa sem se le odločil, da malo raziščem še hribčke na drugi strani.Mal sem pregledal karto in forume o trasah okoli Urbana in Tojzlovega vrha ter okolici. Cilj mi je bil prit na Urban in od tam na Tojzlov vrh za naprej pa se bi sproti odločil. Tako štart o doma, izbira pa gorsko kolo. Pridem do Kamnice tam pa najprej levo in nato takoj desno po cesti in iščem odcep za Urban. Po nekaj kilometrih zagledam rdečo puščico, ki označuje pot na Urban. Vem, da gre za peš pot, ampak saj zato pa sem z gorcem. Zavijem levo po cesti, ki se začne vzpenjati in kmalu preide v makadamsko cesto in ta nato v kolovoz, ki se začne kar pošteno vzpenjati. Ko pridem iz gozda nad vinograd pa je cesta samo še travnik, ki pa je kr neugoden za bicikl, zato tu sestopim in malo popešačim do kolovoza in nato spet na kolo, ...

kot nalašč za malo lenarjenja. V tej vročini mi nekaj ni do prevelikega naprezanja, malo športa kolkr se da zgodaj zjutraj, saj popoldan ni za kaj več kot mogoče za kako bolj u izi kolesarjenje. In tako mi ostane nekaj časa tud za branje knjig. Kar nekaj se jih je nabralo pa še zelo različnih zvrsti. Od lahkega branja kriminalnih romanov pa do krutih zgodb in pa do dogodivščin borca Tujske legije. Patterson z svojimi zgodbami o detektivu Crossu nikoli ne razočara. To sta zadnji dve knjigi, ki sem jih predelal, no eno še ne čist. Tudi druga knjiga Slovenskega legionarja Roberta Markuša je zanimiva in razkriva marsikatero skrivnost Tujske legije. Knjiaga, ki pa vsaj mene ni pustila ravnodušnega in sem jo skoraj pojedu pa je Tek za zmajem. Napeta zgodba, ki opisuje življenje v Kabulu pred in med vojnami... Knjiga preseneti z opisom življenja pred vojno v Afganistanu, vsaj jaz sem imel o tej državi precej napačno predstavo, očitno pa nekateri vero izrabljajo v povs...

dopust je za nami. Kot vsak je tud ta minil prehitro. Najbrž pa za to, ker smo skoz bli aktivni. Preživeli smo ga v naši mali rezidenci v Zrečah in to v enem od najbolj vročih tednov v tem poletju. Mi pa brez klime, ki je sedaj že skoraj obvezen pripomoček za lažje preživljanje časa, ki ga prebiješ za štirimi stenami. Smo se pa zato velik hladili v bližnjih Termah, kjer je voda odlična, da o toboganih, ki sma jih skoz testirala z Živo ne govori. Ko pa nam je res ratalo vroče pa smo se šli hladit na Roglo. Seveda jaz z biciklom gor. Pol pa mal na sedežnico in na adrenalinsko sankališče. In za konec danes še z biciklom iz Mariborske strani na Pohorje in malo vožnje po Pohorskih cestah, do Cojzarice in Areha pa potem nazaj na Bellevue. Od tam pa peš s Tatjano še enkrat na Areh na gobovo juhico in potem nazaj. Zdaj pa kruta realnost, dolina in 35 stopinj... Ampak v stanovanju dela klima ;)

da ne bom samo v tej betonski džungli med avti in ostalimi prevoznimi sredstvi, ki švigajo okoli mene, ko grem tečt al pa kolesarit. Žal pa je zadnji čas blo tako, da ni blo druge možnosti, kot, da sem skoz nekje v mestu in pač tam izkoristim največ, kar lahko od narave. No k sreči pa je tega zdaj konc in mam mal časa tud, da vsake tolk časa grem mal v naravo, kjer pa je popolna tišina in se sliši le šumeje listja, pričje petje in pa zvok koraka ali gum bicikla. Tako sem zdaj že izkoristil par juter po nočnem šihtu in šel tečt ob meji s Hrvaško, kjer ni nobenga prometa le kak zajc al pa srna skočita v kak grm ko me zagledata, no pa tud z biciklom sem šel mal na Pohorje, kjer je tud popolna tišina in mir, pravi balzam za sprostitev. No včeraj pa sem jutro izkoristil za napad na Zreški hrib Golek. Kar izpred bloka, kjer mamo manjše stanovanje v park, pd tam pa v dolino potoka Koprivnica, od tam pa direkt v gozd in po dobro shojeni stezi v hrib. Potka najprej gre v hrib, kaj kmalu p...

tedno, ko sem z doma se kočuje. Res je, da sem komaj čakal da pridem na Finsko. Mal bolj bi mi sedlo, če bi bla zima, ampak vseen je OK. Je kr nekaj razlogov, da sem si želel videt to Skandinavsko državo, recimo, da sem zaljubljen v tek na smučeh in Skandinavija je pač pojem za ta šport, kot drugo pa imajo ti tapravo finsko savno. In seveda sem jo lahko poizkusil. Tradicjonalna finska "smoked" savna je res nekaj posebnega. Po moje tona kamenja, ki ga ogrevajo več kot 8 ur tako, da spodaj zakurijo drva. V savni je vse polno saj po stropu od lesa, seveda so tud saje po klopeh, tak da maš mal črno tazadnjo. Tu pa je pol še obvezno pivo, ki se pije kr v savni. Po savnanju pa direkt v 10 metrov oddaljeno jezero. Ja z lahkoto bi preživel kak dan ali dva tam... Kaj se tiče samega mesta je pa res nekaj posebnega. Leži na otočkih in je povezano z mostovi, zgradbe so za nas netipične in pa tud okolica... Vse okoli morje pa v bistvu nič ne spominja, da smo ob morju, drevesa in...