Preskoči na glavno vsebino

Denar ali spoštovanje

ali oboje? Kaj je v bistvu pomembno za nekoga, ki je del nekega podjetja, pa ne glede ali gre za gospodarstvo ali negospodarstvo. Danes zjutraj sem po radiju slišal, da je za Poljake pomembna samo plača, da pa Slovenci damo več na spoštovanje in lojalnost. Ja, pa je to res? Mogoče je želja delavcev v Sloveniji med delavci, da bi bili spoštovani in, da bi delodajalci znali spoštovati lojalnost in to na nek način tudi nagraditi. 

Sam imam izkušnje tako z delom v gospodarstvu, kjer sem preživel v nekaj podjetjih skoraj desetletje, žal so to bili časi, ko so bili delavci borno plačali, je pa res, da se je z nami ravnalo dokaj spoštljivo in nismo nikoli slišali, da smo le strošek za podjetje v bistvu sem saj jaz imel občutek, da dajem nekaj dobrega za podjetje in, da sem del nečesa večjega. Ko danes pomislim nazaj se zavedam, da sem mogoče spustil priložnost saj se mi je vsaj enkrat ponudila priložnost za dobro delo, pa sem jo žal izpustil. 

Sedaj sem že nekaj časa del javnega sektorja. Tudi tu v začetku nikoli nismo slišali, da smo strošek, kvečjemu obratno. No sedaj že nekaj časa ni tako, k temu je v veliki meri pripomogla kriza v kateri je bila stalna tema kak strošek smo zaposleni v javnem sektorju in kje vse bi se nam dalo kaj vzeti. Žal pa tudi sedaj, ko je kriza mimo ta še vedno traja, saj kaj se javnega sektorja tiče. In tako ni dolgo nazaj, ko smo na sestanku spet poslušali koliko stanemo, že dolgo pa nismo slišali, da smo v bistvu potrebni in, da brez nas država enostavno ne more funkcionirati. 

Tako lahko rečem, da se Poljak v enem delu moti, mogoče že drži, da si delavci v naši državi želijo spoštovanje, a to je tudi vse. Delavci v Sloveniji že dolgo nimajo spoštovanja, žal pa so tudi slabo plačani.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…