Preskoči na glavno vsebino

Denar ali spoštovanje

ali oboje? Kaj je v bistvu pomembno za nekoga, ki je del nekega podjetja, pa ne glede ali gre za gospodarstvo ali negospodarstvo. Danes zjutraj sem po radiju slišal, da je za Poljake pomembna samo plača, da pa Slovenci damo več na spoštovanje in lojalnost. Ja, pa je to res? Mogoče je želja delavcev v Sloveniji med delavci, da bi bili spoštovani in, da bi delodajalci znali spoštovati lojalnost in to na nek način tudi nagraditi. 

Sam imam izkušnje tako z delom v gospodarstvu, kjer sem preživel v nekaj podjetjih skoraj desetletje, žal so to bili časi, ko so bili delavci borno plačali, je pa res, da se je z nami ravnalo dokaj spoštljivo in nismo nikoli slišali, da smo le strošek za podjetje v bistvu sem saj jaz imel občutek, da dajem nekaj dobrega za podjetje in, da sem del nečesa večjega. Ko danes pomislim nazaj se zavedam, da sem mogoče spustil priložnost saj se mi je vsaj enkrat ponudila priložnost za dobro delo, pa sem jo žal izpustil. 

Sedaj sem že nekaj časa del javnega sektorja. Tudi tu v začetku nikoli nismo slišali, da smo strošek, kvečjemu obratno. No sedaj že nekaj časa ni tako, k temu je v veliki meri pripomogla kriza v kateri je bila stalna tema kak strošek smo zaposleni v javnem sektorju in kje vse bi se nam dalo kaj vzeti. Žal pa tudi sedaj, ko je kriza mimo ta še vedno traja, saj kaj se javnega sektorja tiče. In tako ni dolgo nazaj, ko smo na sestanku spet poslušali koliko stanemo, že dolgo pa nismo slišali, da smo v bistvu potrebni in, da brez nas država enostavno ne more funkcionirati. 

Tako lahko rečem, da se Poljak v enem delu moti, mogoče že drži, da si delavci v naši državi želijo spoštovanje, a to je tudi vse. Delavci v Sloveniji že dolgo nimajo spoštovanja, žal pa so tudi slabo plačani.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…