Preskoči na glavno vsebino

Ko so družabna omrežja prostor za sproščanje frustracij

in ne samo to, ampak eni gredo čez vse meje dobrega okusa. Posledice, ki pa s tem nastajajo pa nikogar ne zanimajo. Vendar so tu v ozadju ljudje, ki živijo svoje življenje in so v prvi vrsti ljudje, očetje, možje, žene, starši, itd. 

Ni tako dolgo nazaj, ko je nekdo zaradi objave na youtubu naredil samomor. Pa a je sploh naredil kaj takega, po moje ne, saj take stvari počne cel kup ljudi. A žal je to osebo pripeljalo na rob obupa in je naredil samomor. 

Očitno je na tem svetu cel kup zafrustrirancev, ki sproščajo svoje frustracije na način, da se na tak ali drugačen način spravljajo na ljudi, ki so jim kao storili neko krivico. Konkretno je bil nazadnje tarča policist, ki je opravljal svoje delo in to je kaznovanje oseb, ki delajo takšne ali drugačne prekrške. Pa se te osebe zavedajo, da bi se temu lahko izognili na popolnoma enostaven način in to je, da bi se pač v čim večji meri izogibali početi stvari, ki so prepovedane, pa ne samo to, še bolje bi bilo, če bi se zavedali, da s tem spravljajo v nevarnost ostale, ki so v tistem trenutku v njihovi bližini. pošteno povedano, me po domače povedano boli, če se tak poči v drevo in s tem poškoduje sebe. povsem nekaj drugega pa je ko zaradi take bedarije nastrada nekdo, ki ni pri tem nič kriv. In vem, da jih je takih cel kup in prav rad bi videl, da bi vsak dan eden o teh revežev javno povedal kdo mu je to naredil. 

Na koncu pa imamo potem še cel kup "pametnih" komentatorjev, ki vse vedo in še oni dodajo svoj veleumni dodatek k celi stvari. Včasih se mi zdi, da bi mogli bit kot Kitajci in enostavno prepovedat določene internetne strani. Če pa ne to, pa identificirat posameznike in izvest ustrezne ukrepe in to nato tudi javno objavit.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…